Z otroki smo se polni pričakovanja podali na pot proti sončni Sevilli. Po daljšem čakanju na letališču je sledil miren let in enkraten pristanek našega pilota. Pričakalo nas je vroče sonce z 31°C ter veseli obrazi družin, ki so komaj čakali,da sprejmejo in gostijo naše otroke. Po prisrčnem pozdravu s španskimi prijatelji so se otroci odpravili vsak s svojo družino novim dogodivščinam naproti.

Drugi dan je bila nedelja, ki so jo otroci preživeli s svojimi gostitelji - nekateri so se zabavali v zabaviščnem parku, jahali konja, se udeležili rojstnodnevne zabave ... skratka spoznavali so njihov način življenja.

V šoli nas je pričakala dobrodošlica tako v slovenskem kot v španskem jeziku, ki so jo izdelali španski učenci.

Po nagovoru ravnatelja in ogledu šole pa smo se lotili dela; učenci so v angleškem jeziku predstavili svojo šolo, kraj od koder prihajajo ter glavne značilnosti države. Vsi so se pri tem odlično odrezali. Sledila je predstavitev španskega tradicionalnega plesa flamenco ter delavnica, pri kateri smo se vsi skupaj preizkusili v enostavnejši elementih tega plesa. Pri tem smo se zelo zabavali in nasmejali. S skupnimi močmi tako naših kot njihovih učencev smo iz papirja izdelali tudi "Slovensko in špansko caseto" - tradicionalen šotor na festivalu v Sevilli, ki poteka vsako pomlad. Učenci so med seboj sodelovali, si pomagali, se urili v tujem jeziku ter krepili medsebojne odnose.

V skladu s cilji našega Erasmus+ projekta smo si ogledali šolsko knjižnico in ob pogovoru z učenci dobili nekaj novih idej, ki jih bomo poskušali uporabiti tudi na naši šoli.

Slika pove več kot besede ...

Ogledali smo si rimske ostanke v Sevilli, ki se nahajajo pod znamenito "gobo", pravijo ji tudi "metropol parasol", ki naj bi veljala za največjo leseno strukturo na svetu.

Pot nas je peljala tudi do trga Plaza de España, ki je nastal leta 1929 za namen ibersko- ameriške razstave, kjer so si učenci privoščili tudi veslanje po znamenitem kanalu trga. Dan smo zaključili utrujeni, a polni vtisov.

Učenci so dobili priložnost, da se tudi sami podajo na ustvarjalno pot izdelave keramičnih izdelkov; izdelali in pobarvali so skodelico iz gline. Zanimivo je bilo opazovati učence, ki so se pri tej dejavnosti sprostili, umirili ter se preko oblikovanja gline prepustili izražanju čustev in ustvarjalnosti.

Dan se je nadaljeval v sproščenem duhu. Pri športu so se učenci razgibali preko učenja in igranja nove igre z žogo, imenovane "Colpbol". Po vrnitvi v Slovenijo bodo učenci pravila igre zapisali in jih predstavili tudi na naši šoli.

Sledila je izdelava knjižnih kazal ter zapisovanje doživetij in vtisov v obliki posebnega dnevnika in plakata. Preizkusili so se tudi v španskem jeziku med snemanjem videodnevnika.

Preko raznoraznih dejavnosti in opazovanja ter medsebojnih pogovorov učenci in učitelji pridobivamo veliko novih idej za spodbujanje branja tudi na naši šoli.

Izvedeli smo, da zaradi edinstvene, Marsu podobne pokrajine, NASA raziskuje značilnosti njene kemijske sestave.

Tudi nas je ta pokrajina impresionirala ter nam spodbudila domišljijo, katero bodo učenci ob prihodu domov uporabili za pisanje krajše fantastične zgodbe.

Po pregledu smo se zbrali v računalniški učilnici, kjer so učenci včerajšnje prevode pretipkali, da bomo v nadaljevanju lahko oblikovali slikanice, ki jih bodo učenci predstavili in prebrali mlajšim učencem.

Sledil je ogled znamenitosti mesta Metz, ki nas ni pustil ravnodušnih. V mestu smo si od zunaj ogledali najstarejše gledališče v Franciji. Največji vtis je na nas naredila gotska katedrala, ki je zares veličastna. Izvedeli smo legendo o njenem nastanku in arhitektu, ki jo je zasnoval. Sprehodili smo se po zanimivih ulicah, nato pa je sledilo odlično kosilo. Po kosilu smo odšli še do železniške postaje, ki je bila izglasovana za najlepšo postajo v Franciji.

Jutri pa, zasluženo, učence čaka pester dan v zabaviščnem parku.

Učenci so v njem preživeli zabaven dan. Jutri nas čaka pot domov.

Na povabilo šole gostiteljice se je odzvala novinarka lokalnega časopisa. Z njo smo se pogovarjali tudi o našem projektu. Danes (21. 10. 2025) je o tem izšel članek.

Na spodnjih povezavah si lahko ogledate slikanici:

https://www.canva.com/design/DAG8P-5UTes/s3oxlbk-vWFsDClZSwtgBA/view?utm_content=DAG8P-5UTes&utm_campaign=designshare&utm_medium=link2&utm_source=uniquelinks&utlId=ha41ea16fde

https://www.canva.com/design/DAG8P_wwihE/W3CICVlpOAeHb2SEN3UKvg/view?utm_content=DAG8P_wwihE&utm_campaign=designshare&utm_medium=link2&utm_source=uniquelinks&utlId=h1634da4d54

Šola na Švedskem je popolnoma brezplačna. Učencem priskrbi pisala, zvezke, računalniško opremo in kosilo.

Opazili smo, da učenci pišejo predvsem na delovne liste, nekaj malega tudi v zvezek edino pisalo pa je svinčnik.

Učijo se samo velike in male tiskane črke. Pisanih črk ne poznajo.

Učitelji opozarjajo na preveliko rabo računalnikov v šoli in si želijo več uporabe tiskanega gradiva ter pisanja z roko.

Pri delu so bili učenci zelo samostojni in motivirani za delo - učitelj jih je zgolj usmerjal in priskočil na pomoč, če je bilo potrebno.

Pouk na šoli v Almeríi poteka v obeh jezikih, španščini in angleščini, učenci so se z nami brez težav sporazumevali angleško. Prav tako so pripravili predstavitev svoje šole in mesta - 5 šestošolk, ki so se je izmenjevale in zelo zgovorno poklepetale z nami ob koncu.

Bile smo prisotne pri uri angleščine, pri kateri so učenci naglas brali zgodbo, ki je bila prepletena z Ljubljano in Almerío.

Na hodnikih smo prav tako videli zelo veliko plakatov, ki so jih učenci izdelovali pri različnih predmetih. Zelo nas je razveselilo okno, na katerem smo našli napisane slovensko/španske besede: integracija, solidarnost, empatija.

V njihovi knjižnici skrbijo za izposojo knjig starejše učenke.

Dobile smo občutek, da so na šoli vsi zelo povezani in se dobro razumejo.

Obiskali smo tudi mlajše učence, stare tri leta, ter jih opazovali pri igri, kjer so iskali rimo. Ravno tako se dva učenca, ki slabo govorita ali ne govorita, s pomočjo aplikacije, sporazumevata.

Učiteljica, ki opravlja delo specialne pedagoginje-logopedinje, nam je pokazala svojo pisarno, ter različne materiale, s katerimi dela, predvsem z učenci, ki imajo težave na govornem področju.

Zadnjo šolsko uro smo spremljale pouk pri učitelju 5. razreda, kjer so učenci predstavili svoje zgodbe. Namen tega, da napišejo domišljijsko zgodbo ali zgodbo iz resničnega življenja je, da urijo španski jezik, so kreativni, radovedni, ostali učenci "pisca" dobro poslušajo, mu postavijo vprašanja, ter urijo ostale veščine sodelovanja, poslušanja, koncentracije, ...

V vseh učilnicah so kotički, ki so dobro založeni s knjigami, plakati (delo učencev), ogromno je materialov, ki učence spomnijo na njihovo vsakodnevno rutino, ki jo imajo v vseh oddelkih.

Pomoč učencem sta nam predstavili specialni pedagoginji in poteka podobno kot pri nas. Pouk pogosto poteka po skupinah, tudi v ločenih prostorih, saj imajo primerne pogoje za takšno obliko dela.

Ogledali smo si tudi pouk na predmetni stopnji (šport in angleščino). Ugotovili smo, da so si mladostniki povsod precej podobni.

Naš naslednji obisk je bil v najstarejšem oddelku te šole, v 6.razredu. Učenci so imeli pouk angleščine, delo po skupinah. Navadno učenci ostajajo v učilnicah in se iz učilnice v učilnico selijo učitelji. Prostor zamenjajo le med poukom glasbene umetnosti, športa in odmora, ki ga imajo vsakodnevno med 11.30 do 12.ure na prostem. Po aktivnem odmoru nam je koordinator, učitelj športa, predstavil njihov nov projekt spletnega časopisa. Posebnost je v tem, da časopis vsebuje tudi podkast. Danes pa je bil dan, da so nam predstavili, kako podkast nastane. V zbornici se je zbralo veliko število učencev in učenk vseh oddelkov, ki so imeli za nas slovenske učiteljice pripravljena vprašanja, ki so se nanašala na predstavljanje naše države in poznavanje njihove šole oz.delovanja. Klepet je bil v celoti posnet v avdio obliki, ki bo predstavljen v njihovem spletnem časopisu.

Za nami so čudoviti dnevi, preživeti na osnovni šoli v Almerii.