Skozi Predole se po asfaltirani cesti poda naprej proti Veliki Račni. Pot vodi najprej pod obnovljeno železniško progo, od tu se spusti v Veliko Račno, kjer se pri prvih hišah usmeri levo proti glavni cesti oziroma cerkvi. Prečka glavno cesto in pri cerkvi nadaljuje v smeri Kopanja. Z asfaltirane poti zavije na prvem desnem ovinku in po pešpoti proti vrhu. Za župniščem zavije levo čez dvorišče in travnik v gozd in se po severni strani po gozdu vrne na vzhodno stran. Iz gozda pride pri obnovljeni šoli.

Po cesti se ponovno spusti do Velike Račne in nadaljuje proti gasilskemu domu. Tu zavije na polje po makadamski poti do razcepa, kjer gre levo in nato dvakrat desno. Tik ob gozdni meji prečka čez mostiček potok Zelenka. Ob gozdnem robu je razcep, kjer levi dve poti vodita v gozd, desna pa na travnik. Pot po travniku ob potoku Šica vodi do njegovega izteka v Zatočno jamo. Začrtani pot zavije levo v gozd in gre mimo Lazarjeve jame. Nekaj metrov nad vhodom v jamo so lesene stopnice, ki vodijo strmo navzgor do naravnega udora Viršnica. Od tu se pot proti severu povzpne na utrjeno makadamsko pot, ki dober kilometer vodi po ravnem delu. Ko pride do poseke v grapi pod cesto, se odpre pogled na Kopanj in Radensko polje. Čez nekaj metrov pot sledi gozdni poti, ki se odcepi v dolino, nadaljuje po desnih odcepih. Ob sestopu s hriba preide na utrjeno makadamsko gozdno cesto, ki po robu Radenskega polja pripelje v Zagradec. 

V Zagradcu se pri prehodu na asfaltirano cesto takoj usmeri levo in skozi vas na polje. Makadamski poti sledi do Boštanjskega hriba in okoli njega mimo cerkve v Boštanju. Ob gospodarski coni se levo poda proti glavni cesti, ki jo prečka, in gre naprej skozi Malo Mlačevo, nato čez polje do križišča poljskih poti pod daljnovodi, kjer se priključi na pot, ki vodi nazaj na izhodišče.

 

Dragi France!

Pišem ti s prav posebnim namenom. Glede na to da smo imeli skupaj s Čopom abecedno vojno vedi da še vedno zagovarjam svojo prav. Vedi, da sem sam uveljavil slovenščino med svetovne jezike in tudi zahteval sem da se naš jezik očisti germanizmov in tuje skladnje ter da je treba sam jezik bogatiti pri domačem,  kmečkem jeziku. Moraš pa vedeti tudi, da sem slovenskim izobražencem rekel naj med ljudstvom zbirajo jezikovno gradivo ki bi naj postala podlaga za enotno slovnico in pa za sam slovar ter naj se jezik utrdi v nabožnih in poučnih spisih za kmete, visoka literatura pa naj bo namenjena zahtevnejšim bralcem. S temi predlogi sem te samo hotel seznaniti. Želim ti še srečen božič in srečno novo leto!

 

Lep pozdrav!

                

                                                                                                                         Jernej Kopitar