<?xml version="1.0"?>
<rss version="2.0">
   <channel>
      <title>Moj padlet by Halil</title>
      <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg</link>
      <description>To je moj padlet
</description>
      <language>en-us</language>
      <pubDate>2017-03-24 10:37:33 UTC</pubDate>
      <lastBuildDate>2025-11-02 00:35:08 UTC</lastBuildDate>
      <webMaster>hello@padlet.com</webMaster>
      <image>
         <url>https://padlet-assets.s3.amazonaws.com/icons/File.png</url>
      </image>
      <item>
         <title>Zgodovina (Krabonja je king) </title>
         <author>halil_hrnjic2</author>
         <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/162363660</link>
         <description><![CDATA[<div><strong>I.svetovna vojna<br><br>- </strong>Datum | <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/28._julij">28. julij</a> <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/1914">1914</a>–<a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/11._november">11. november</a> <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/1918">1918</a><br>Prizorišče | <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Evropa">Evropa</a>, <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Afrika">Afrika</a> in <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Bli%C5%BEnji_vzhod">Bližnji vzhod</a> (kratek čas tudi na <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Kitajska">Kitajskem</a> in <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Tihi_ocean">tihomorskih otokih</a><br><a href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Casus_belli&amp;action=edit&amp;redlink=1">Vzrok<br>vojne</a> | <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Gavrilo_Princip#Sarajevski_atentat">atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika v Sarajevu</a> (<a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/28._junij">28. junij</a>), ki mu je sledil avstro-ogrski enomesečni ultimat <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Kraljevina_Srbija">Srbiji</a> (<a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/28._julij">28. julij</a>) in <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Rusija">ruska</a> mobilizacija proti <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Avstro-Ogrska">Avstro-Ogrski</a> (<a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/29._julij">29. julij</a>). Tudi nacionalizem, militarizem in imprerializem.<br>Rezultat | Zavezniki zmagajo. Konec <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C5%A1ko_cesarstvo">Nemškega cesarstva</a>, <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ruski_imperij">Ruskega imperija</a>, <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Otomanski_imperij">Otomanskega imperija</a> in <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Avstro-Ogrska">Avstro-Ogrske</a>. Nastalo je veliko novih držav v <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Vzhodna_Evropa">Vzhodni</a> in <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Srednja_Evropa">Srednji Evropi</a>.</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-03-24 10:50:41 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/162363660</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Zgodovina</title>
         <author>halil_hrnjic2</author>
         <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/162364175</link>
         <description><![CDATA[<div><strong>II.svetovna vojna<br><br>-</strong>Datum | <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/1._september">1. september</a> <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/1939">1939</a> – <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/2._september">2. september</a> <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/1945">1945</a><br>Prizorišče | <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Evropa">Evropa</a>, <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Tihi_ocean">Tihi ocean</a>, <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Jugovzhodna_Azija">Jugovzhodna Azija</a>, <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Bli%C5%BEnji_vzhod">Bližnji vzhod</a>, <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Sredozemlje">Sredozemlje</a> in <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Afrika">Afrika</a><br>Rezultat | Zavezniki zmagajo. Ustanovitev <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEeni_narodi">Združenih narodov</a>. <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike">ZDA</a> in <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Sovjetska_zveza">SZ</a> postaneta supersili. Razdelitev med blokoma in posledično <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Hladna_vojna">hladna vojna</a>.</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-03-24 10:53:22 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/162364175</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Geografija</title>
         <author>halil_hrnjic2</author>
         <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/162364330</link>
         <description><![CDATA[<div>KARAVANKE<br><br><strong>Karavánke so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.</strong><a href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Karavanke"><strong>Wikipedija</strong></a></div><div><br></div><div><a href="https://www.google.si/search?espv=2&amp;biw=1280&amp;bih=918&amp;q=karavanke+najvi%C5%A1ja+to%C4%8Dka&amp;stick=H4sIAAAAAAAAAOPgE-LUz9U3MErPTSnW0spOttJPT81PL0osyKjUz80vzStJzMyLL0rMS0-1yshMz0gtLlEoyM_MKwEAld3DoTkAAAA&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjC9rKM_e7SAhUmCZoKHWSvCYsQ6BMIiQEoADAT"><strong>Najvišja točka</strong></a><strong>: </strong><a href="https://www.google.si/search?espv=2&amp;biw=1280&amp;bih=918&amp;q=Stol,+Karavanke&amp;stick=H4sIAAAAAAAAAOPgE-LUz9U3MErPTSlW4gIxjQsLzEsstLSyk63001Pz04sSCzIq9XPzS_NKEjPz4osS89JTrTIy0zNSi0sUCvIz80oARx8IBUUAAAA&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjC9rKM_e7SAhUmCZoKHWSvCYsQmxMIigEoATAT"><strong>Stol, Karavanke</strong></a></div><div><a href="https://www.google.si/search?espv=2&amp;biw=1280&amp;bih=918&amp;q=karavanke+dr%C5%BEava&amp;stick=H4sIAAAAAAAAAOPgE-LUz9U3MErPTSnWUstOttJPT81PL0osyKjUz80vzStJzMyLL0rMS0-1SgZxizJTiwEHea9DNQAAAA&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjC9rKM_e7SAhUmCZoKHWSvCYsQ6BMIjQEoADAU"><strong>Država</strong></a><strong>: </strong><a href="https://www.google.si/search?espv=2&amp;biw=1280&amp;bih=918&amp;q=Slovenija&amp;stick=H4sIAAAAAAAAAOPgE-LUz9U3MErPTSlW4gAxzUosyrTUspOt9NNT89OLEgsyKvVz80vzShIz8-KLEvPSU62SQdyizNRiAOSJNcI_AAAA&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjC9rKM_e7SAhUmCZoKHWSvCYsQmxMIjgEoATAU"><strong>Slovenija</strong></a></div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-03-24 10:54:15 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/162364330</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Slovenščina</title>
         <author>halil_hrnjic2</author>
         <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/162365695</link>
         <description><![CDATA[<div>Alamut<br>ALLAHU AKBAR<br>Avtor | <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Bartol">Vladimir Bartol</a><br>Država | <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija">Slovenija</a><br>Jezik | <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Sloven%C5%A1%C4%8Dina">slovenščina</a><br>Založnik | Modra ptica<br>Datum izida | 1938<br>Žanr | <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovinski_roman">zgodovinski roman</a><br>Vrsta medija | tisk (trda in mehka vezava)<br>Št. strani | 452<br><br><br></div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-03-24 11:02:25 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/162365695</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Francoska revolucija</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/163033125</link>
         <description><![CDATA[<div><strong><br>Francoska revolucija</strong> je bila obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Francija">Franciji</a> med letoma <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/1789">1789</a> in <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/1799">1799</a>, ki je pomenila preobrat v <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Francije">francoski</a> in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Socialna_mo%C4%8D">moči</a> starih monarhij in <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_(organizacija)">Cerkva</a> ter uveljavitev <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Demokracija">demokracije</a> in <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Nacionalizem">nacionalizma</a>.<br><br></div><div><br>Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/19._stoletje">19. stoletje</a>. <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ludvik_XVI._Francoski">Ludvik XVI.</a> je zaradi nesposobnosti in razkošnega življenja povzročal vse večje nezadovoljstvo med ljudmi, državna blagajna pa je bila prazna zaradi dragih vojn in obdobja slabih letin. Vso politično oblast sta imela plemstvo in duhovščina, predstavniki teh slojev so živeli v izobilju, večina kmečkega prebivalstva pa v revščini. Meščanstvo je ostalo brez političnih pravic in moralo je plačevati visoke davke. Številni meščani so se povezali z delom nezadovoljnega plemstva in začeli upor proti <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Absolutizem">absolutni kraljevi oblasti</a> ter <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Fevdalizem">fevdalnemu sistemu</a>, utemeljen v idejah <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Razsvetljenstvo">razsvetljenstva</a>.<br><br></div>]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/186932650/c38ded67e69cc7602be38da5b3b0e45d/Prise_de_la_Bastille.jpg" />
         <pubDate>2017-03-28 07:48:53 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/163033125</guid>
      </item>
      <item>
         <title>NEMŠČINA</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/163915345</link>
         <description><![CDATA[<div>1.Wann sagt man:<br>vse najboljše- Alles Gute zum Geburtstag<br>veliko uspeha-Viele Erfolg<br>na zdravlje- Prost<br>veseli prazniki- Frohes Fest<br>veliko zdravlja- Viel Gesundheit<br>vesel bozic- Alles Gute zum Weihnachtsfest<br>srečno novo leto- Alles Gute im Neuen Jahr<br>veliko veselja- Viel spass<br>iskrene čestitke -Herzlichen Gluckwunsh<br>vesele velikonočne praznike- Frohe ostern<br>hitro okrevanje-Gute Besserung</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-03-31 09:35:30 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/163915345</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Nemščina</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/163917505</link>
         <description><![CDATA[<div>4.Medien<br>Der lautsprecher-zvocnik<br>Der Kopfhorer-slusalke<br>Der Drucker-tiskalnik<br>Der Monitor-ekran<br>Die Stecker - vtič<br>Die steckdose-vtičnica<br>Die Tagsezeitung-časopis</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-03-31 09:48:29 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/163917505</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Geografija</title>
         <author>halil_hrnjic2</author>
         <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/164266628</link>
         <description><![CDATA[<div>&nbsp;V program je zajeto celotno območje današnjega TNP Cilja raziskovalnega programa, ki ga je uprava Triglavskega narodnega parka začela pripravljati leta 1999 in na katerem temelji uvrstitev Julijskih Alp v Unescovo mrežo biosfernih rezervatov programa človek in biosfera, sta predstavitev 3000-letne tradicije železarstva, oglarstva in pašništva v Triglavskem narodnem parku kot pomembnega dela avtentične kulturne in zgodovinske dediščine Alp ter raziskovanje človekovih vplivov na spremembo ekosistemov. Prvo biosferno območje v Sloveniji, sedem občin, na katerih ozemlju leži Triglavski narodni park, si bo prizadevalo za zelo kakovosten naravni turizem, ki bo temeljil na lokalni ponudbi.&nbsp;</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-04-03 08:59:33 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/164266628</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Zgodoviina</title>
         <author>halil_hrnjic2</author>
         <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/165338059</link>
         <description><![CDATA[<div><strong>Posledice II sv.vojne<br></strong>Po šest let trajajoči moriji so se ljudje lahko oddahnili od vsega kar je prinesla dotlej najhujša vojna. Po različnih ocenah je terjala od 36 do 53 milijonov mrtvih in od 29 do 34 milijonov ranjenih. V bombardiranjih in množičnih iztrebljanjih naj bi izgubilo življenje od 15 do 20 milijonov ljudi, zaprtih, pregnanih ali razseljenih pa je bilo okoli 45 milijonov. Na območju Jugoslavije naj bi umrlo od milijona do poldrugega milijona ljudi.&nbsp;<br><br>Smrtne žrtve pa je prinesel tudi mir, v Nemčiji po ujetniških taboriščih so umirali nemški vojaki, v nekaterih deželah pa je oblast obračunavala s kolaboracionisti. Na Japonskem je uporaba atomskih bomb povzročila množične smrti in obolevanja zaradi radioaktivnega sevanja. Mesta in pokrajina so bile opustošene. Industrijska proizvodnja si še več let ni opomogla zaradi vojne, medtem ko je bila proizvodnja v ZDA zelo velika, saj v ZDA ni bilo vojnih pustošenj. Kljub koncu vojne pa je ljudi spremljala slutnja vojne, velika preseljevanja in iskanje svojcev. Evropa pa se je po koncu vojne znašla v revščini in lakoto, ki so jo blažile predvsem ameriške človekoljubne organizacije.</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-04-07 09:38:39 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/165338059</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Nemščina</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/170131759</link>
         <description><![CDATA[<ul><li>Pri odgovoru na to vprašanje nam je v pomoč pravilo, da se predlog <strong><em>auf</em></strong> uporablja za določanje položaja predmetov na vodoravnih površinah:</li></ul><div><strong><em>Der Kaffee steht auf dem Tisch.<br></em></strong><br></div><ul><li>Predlog <strong><em>an</em></strong> pa za lego na navpičnih površinah:</li></ul><div><strong><em>Das Bild hängt an der Wand.<br></em></strong><br></div><div><br></div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-05-05 09:38:08 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/halil_hrnjic2/nx31nhuvp7vg/wish/170131759</guid>
      </item>
   </channel>
</rss>
