Ko je teta Jožica odhajala v trgovino, je bilo še vse mirno. Že čez slabo uro, ko je nad vasjo Duplje prišla iz gozda, pa so jo ustavili nemški vojaki. Spraševali so jo kako ji je ime, od kot prihaja in kam je namenjena. Odgovorila jim je ter povedala tudi, da jo je mama poslala v trgovino. S seboj je imel košaro, denar ter posebne bone, ki so jim takrat rekli »karte«, brez katerih v trgovini nisi mogel kupiti ničesar. Za nekaj ur so jo zaprli v neko klet. K sreči so jo še isti dan izpustili. Naročili so ji, naj se domov vrne po cesti in ne po poti čez gozd. Ko se je vrnila domov, je bilo tudi tam veliko nemških vojakov. Izvedela je, da je nemška vojska v celoti obkolila Udin boršt. To so storili zaradi tega, ker so se v gozdu zadrževali partizani. Teta Jožica se je šele kasneje zavedela kakšno srečo je imela, da niso ustrelili tudi nje. 

S pomočjo  interneta sem našel podatke, da so se 14. septembra 1942 v Udin boršt zatekli partizani. Nemška vojska je gozd v celoti obkolila ter  15. septembra 1942 v spopadih uničili II. bataljon Kokrškega odreda.