Kometi potujejo po svojih dolgih elipsastih krožnicah, ki jih vodijo včasih proč od Sonca, včasih pa v njegovo bližino. Kadar se približajo Soncu, del njihovih plinov izhlapi in se razširi v rep, ki je vedno obrnjen proč od Sonca.

Meteorít  (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja. Povprečen meteorit pade na Zemljo s hitrostjo do 70 km/s, toda se vsi razen velikih zaradi trenjapreden dosežejo površino upočasnijo na 10 km/s, zato padejo na površje brez kakšnih eksplozij ali kraterjev, če pa tehtajo več 100 ton, se le malo upočasnijo in lahko naredijo veliko škodo.

 

 Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu meteoroida v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa. Ob tem vstopu doseže visoke hitrosti. Ta hitrost se giba med 11 km/h (čelno, v nasprotni smeri gibanja zemlje) do 70 km/s (od zadaj, v smeri gibanja zemlje) in več. S to hitrostjo doseže tako visoko temperaturo, da zažari in kmalu izpuhti. Zaradi zastojnega tlaka se za meteoroidom vije svetla sled. Če pa meteoroid ne izgori do površja zemlje, udari vanjo in preostalemu telesu pravimo meteorit. Pri tem nastane udarni krater (na primer Luna ima veliko takih kraterjev). V nekaterih nočeh se vidi od 50 do 100 in več meteorjev. ����}M���