Periferna oz. robna območja zaostajajo za centralnimi (npr. Rim)

Pop ridružitvi nekdanje Vzhodne Nemčije leta 1990 se je zdužena država soočila s številnimi problemi, ki jih je v veliki meri rešila. Združitev je še dodatno okrepila njeno gospodarsko moč in politično vlogo v EU-do te mere da nima več povsem enakovredne tekmice.

slovanski: slo, svk, cze, pol, hrv, srb, mne, rus, blr, ukr, mkd, bol.

germanski: nem, ang, nor, dan, šve, niz, islandija.

romanski: ita, špa, fra, por, bel, rom, moldavija.

vzhod pravoslavci

bosna albanija turcija kosova del makedonije manjsina v bulgariji islam

-Stare hercinske sredogorske verige

-Mladi alpski sistemi

-Prehodne predalpske nižine

-Tektonsko pogreznjeni panonski bazen

-Ledeniško preoblikovana severna nižina

1. delavci v stare drzave preseljevanja (nem, fra, bel), 1950-70

2. druzine teh delavcev, do 1985

3. v juzno evropo, fin, irska, zacelo od 1985 naprej.

poznamo 5 skupin: azilanti in begunci, ilegalni priseljenci, legalni migranti, visoko kvalificirani migranti, premozni upokojenci

•Prijetnejšega podnebja in sproščenega načina življenja

•Ugodni dejavniki za razvoj visokotehnološke industrije(dvig gospodarske razvitosti, razvitost univerzitetnih in raziskovalnih središč, dobre prometne povezave z drugimi deli Evrope.

Islandijski minimum- dez, deluje celo leta

Sibirski minimum - sonce, hladno, deluje pozimi

Njun nadalnji razoj se je precej razlikoval. Ceska je presla na tržno gospodarstvo z mnogo manjsimi pretresi in

postala nekaksen zgled uspesne tranzicije. Privatizirala je

veliko vecino celotnega gospodarstva in v kratkem casu zelo uspesno pritegnila stevilne tuje investitorje. Danes velja za eno najstabilnejih in najuspesnejih nekdanjih socialisticnih držav.

Tudi finanna kriza (2008) je ni prav dosti prizadela.

Na Slovaskem pa je tranzicija potekala precej pocasneje

Do preobrata je prislo sele z zmago reformisticnih sil na volitvah leta 1998. Nova vlada je izvedla vrsto reform in ustvarla izjemno ugodno klimo za tuje vlagatelje. Obsena tuja vlaganja so prinesla zelo hiter gospodarski razoj, na drugi strani pa tudi socialno razslojevanje in mocno zaostajanje vzhodnega dela drzave za zahodnim. Glavni steber gospodarstva je postala avtomobilska industrija.

Državi imata pri novejsem razoju kar nekaj skupnih znacilnosti. Industrija je nadpovprečno zastopana tako pri

delezu dravnega BDP-ja kot pri delezu zaposlenega prebivalstva. Delez brezposelnih je na Ceskem vseskozi manjsi

kot na Slovaskem. Ceprav je Slovaska vedno nekako capljala za razvitejso , pa jo je pri prevzemanju evra kot drzaune valute prehitela.

• Brenner – najnižji prelaz v vzhodnih Alpah, še danes najpomembnejši.

• Gotthard – eden najstarejših poti med Švico in Italijo.

• Simplon – povezava med Ženevo in Milano.

• Veliki Sveti Bernard – starodavna pot povezuje Švico in Italijo.

Najpomembnejši cestni predori:

• Gotthard Road Tunnel (Švica) – eden najdaljših cestnih tunelov na svetu

• Mont Blanc Tunnel (Francija–Italija) – strateško pomemben za tovorni promet.

• Fréjus Tunnel (Francija–Italija)

Bazni predori-dvocevni predori za železniški promet, začnejo in končajo  na najnižji nadmorski višini:

• Gotthard Base Tunnel – najdaljši železniški predor na svetu; bistven za tovorni promet sever–jug.

• Lötschberg Base Tunnel – hitrejša povezava v Švico.

• Brenner Base Tunnel (v gradnji) – povezal bo Avstrijo in Italijo in razbremenil cestni promet.

Riaški tip: so obale, ki potekajo prečno na geološko zgradbo/slemenitev. So potopljene rečne doline ( jugozahodna Irska, svernizahodna Španija)

Dalmatinski tip: obale potekajo vzporendo na geološko zgradbo/slemenitev ( Hrvaška, obale Jadrana)

Estuarski ali riaški tip: obale značilne za ustja rečnih dolin, ki se lijakasto odpirajo proti morju. Velikim ladjam omogoča plovbo v času plime. ( zahodna Evropa)

Lagunski tip: obale nastale v plitvinah morij, kjer so zemeljske kose zaprle dele morja in nastanejo lagune (Benetke, Baltsko morje)

Deltasti tip: široki rečni izlovi ( delte Donave, delta Rena)

Morja:Baltsko, Severno, Jadransko, Črno.

Polotoki: Skandinavski, Iberski, Apeninski, Balkanski.

Otoki: Islandija, Britansko otočje, Sicilija, Sardinija, Kreta, Irska, Korzika.

2.Valencia-SREDOZEMSKO

3. Beograd-KONTINENTALNO VLAŽNO

4.Ojmjakom-ZMERNO HLADNO

5.Samara-KONTINENTALNO VLAŽNO

6.Moskva-KONTINENTALNO VLAŽNO

Sredozemsko podnebje

Kontinentalno vlažno podnebje

Kontinentalno suho/polsuho podnebje

Zmerno hladno  podnebje

Gorsko podnebje

Tundersko podnebje

-Baltski ščit(predkambrijske kamnine segajo do povrsja),

-Ruska plošča(te kamnine na povrjsu pokrivajo sedimenti)

Paleoevropa (kaledonska orogeneza)

-Kaledonska gorstva: Skandinavsko gorstvo, Kambrijsko gorstvo in Penini(del Britanskega otočja), Škotsko višavje

Mezoevropa(hercinska orogeneza)

-nizja evropska sredogorja: nemško in češko sredogorje(srednjo evropska sredogorja), Ardeni, Vogezi(v zahodni evropi)

Neoevropa(mladonagubana gorstva)

-Pireneji, Alpe, Apenini, Karpati, Dinarsko gorstvo

*vulkanska Islandija

Južna Ev: Portugalska, Španija, Italija, Grčija, Ciper,Malta, ,Andora, San Marino, Vatikan

Zahodna EV: Irska, Velika Britanija, Francija, Belgija, Nizozemska,Luksemburg, Monako

JV Evropa: Hrvaška, Bosna, Črna Gora, Kosovo, Srbija, Albanija, Makedonija, Romunija, Bolgarija, Turčija

Srednja EV: Nemčija, Poljska, Švica, Slovaška, Češka,Lihtenštajn, Avstrija, Madžarska, Slovenija

V Evropa: Rusija, Belorusija, Moldavija, Ukrajina