Tudi na naši šoli se bomo pridružili aktivnostim s kolesarsko dejavnostjo. Učenci 4. in 5. razredov bodo od zavoda Varna pot prejeli informacije o varnem kolesarjenju, nato pa bodo potekale tudi praktične aktivnosti.

Prireditev smo poimenovali "Vozi zeleno, vozi varno" oziroma "Ride Green, Ride Safe".

Promocija kolesarjenja pripomore k trajnostnemu razvoju, kar je tudi eden od naših Erasmus ciljev v okviru sklopa Šola za 2020+.

V šolskem letu 2025/26 na naši šoli posebno pozornost namenjamo razvoju in krepitvi kritičnega mišljenja pri učencih prve triade. V ta namen sodelujemo z Mestno knjižnico Cirila Kosmača Kobarid, kjer učenci redno obiskujejo pravljične ure, berejo pravljice in se o njih pogovarjajo.

Skozi vodene pogovore, refleksijo ter samovrednotenje in vrstniško vrednotenje učenci razvijajo sposobnost razmišljanja, razumevanja in presojanja vrednot, kot so strpnost, prijateljstvo in sprejemanje drugačnosti.

V projekt so vključeni razredniki, vzgojitelji in učitelji OPB, saj želimo, da se dejavnosti izvajajo celostno in vključujejo vse učence. Napredek spremljamo z opazovanji, samoevalvacijskimi listi in primeri vrstniških povratnih informacij, rezultati pa kažejo, da učenci vse pogosteje razmišljajo globlje, postavljajo premišljena vprašanja in znajo izraziti svoje mnenje.

Letos smo v 1. razredu začeli z vajami dihanja in hitro ugotovili, kako koristne so. Otroci položijo eno dlan predse, s kazalcem druge roke pa počasi drsijo po prstih – ko gredo gor, vdihnejo, ko gredo dol, izdihnejo. Tako skupaj »potujejo« čez vseh pet prstov, nato pa, če želijo, začnejo znova.

Med izvajanjem vaj se vsi umirimo, postanemo bolj zbrani in pripravljeni na nadaljnje dejavnosti. Otroci to radi počnejo, vaja pa postaja nekaj povsem naravnega – mali trik, ki jim pomaga, kadar začutijo nemir ali potrebo po koncentraciji.

Aurora C.

Prisotnost prostovoljcev je naše podaljšano bivanje spremenila v še bolj zanimivo in dinamično okolje, kjer se učenci lahko učijo drug od drugega, razvijajo svoje sposobnosti in se podpirajo v prijetnem vzdušju. Prostovoljci niso le pomočniki, ampak tudi prijatelji, ki prispevajo k lepšemu in bolj sodelovalnemu vzdušju na šoli.

Naša šola letos posebno pozornost posveča trajnostnemu razvoju, ki je tudi eden od naših Erasmus ciljev, zato smo veseli, da smo lahko temo vključili med naše dejavnosti in s tem sodelovali tudi na ErasmusDays.

Kdo? Aurora Calvet in Ana Vukelič
Kje? Osnovna šola Vettre, Norveška
Kdaj? 10. 11. – 14. 11. 2025

Obiskali sva osnovno šolo, ki jo obiskujejo učenci od 1. do 7. razreda, skupaj okoli 324 učencev. Šola je razdeljena na več povezanih delov, kar omogoča preglednost, manjše skupine in prijetno učno okolje. Učilnice so zelo prostorne, svetle in zasnovane tako, da jih je mogoče po potrebi razdeliti ali preoblikovati v več manjših delov. To jim omogoča delo v skupinah, individualno delo ali projektno sodelovanje.

1.razred

V prvem razredu je kar 50 učencev, ki delajo včasih skupaj, včasih pa jih razdelijo v dve ali tri skupine.
Učiteljica najprej jasno predstavi nalogo, nato pa učenci delajo samostojno – vsak v svojem tempu in na način, ki jim najbolj ustreza. Če naloge ne zaključijo, to ni težava. Pouk poteka v sproščenem, prijaznem in mirnem ritmu, brez občutka naglice ali pritiska.
Učenci nimajo domačih nalog, niti jih ne delajo v OPB (tam delajo druge reči).

Ker je imel prvi razred med najinim obiskom nastop za starše, sva lahko spoznali tudi to dimenzijo njihove šolske kulture. Izvedba je bila topla, sproščena in zelo lepo organizirana, kar nama je bilo še posebej všeč.

6.razred

Učenci 6. razreda delajo skoraj izključno s pomočjo prenosnih računalnikov. Vsa učna gradiva so v digitalni obliki, pouk pa poteka izrazito projektno.
Naloge so razdeljene na več težavnostnih stopenj in učenec sam izbere raven, ki mu najbolj ustreza. Na ta način učitelji spodbujajo samostojnost, razmišljanje, prevzemanje odgovornosti ter razvoj notranje motivacije.

Velik del pouka poteka v angleščini.

Organizacija in prostori

Šola razpolaga z zelo velikim igriščem, ki je smiselno razdeljeno na več območij, tako da ima vsaka starostna skupina svoj prostor za igro in gibanje. Ob šoli je tudi gozdna površina, ki jo učenci redno uporabljajo pri pouku ali odmoru.

Vsak četrtek poteka t. i. “šola zunaj” – učenci se odpravijo v naravo ne glede na vreme. Ker so vsi opremljeni s toplimi oblačili, dežnimi kombinzoni in primerno obutvijo, lahko varno in prijetno preživljajo čas na prostem tudi v dežju, snegu ali mrazu.

Zaključek

Vsi zaposleni so bili izjemno prijazni, odprti in pripravljeni na sodelovanje. V času obiska sva se počutili zelo dobrodošli. Spoznali sva številne primere dobre prakse, ki bi jih bilo smiselno prenesti tudi v naše okolje, zlasti pri organizaciji prostora, načinu dela v skupinah, projektno zasnovanem učenju ter poudarku na učenju v naravi.

Kako smo pristop uvedli pri nas

V podaljšanem bivanju smo razred razdelili na štiri postaje.
Tri postaje pripravim jaz, četrto pa si učenci izberejo sami.

Postaje so lahko:

• domača naloga,

• pisanje ali branje,

• gradnja iz različnih materialov,

• računanje,

• ustvarjalne dejavnosti (risanje, barvanje …),

• mirne igre po izbiri.

Za strukturiranje časa uporabimo glasbo, ki igra približno 5 minut.
Ko se glasba ustavi, morajo učenci postajo zamenjati in preiti na novo dejavnost. Tako postopoma preizkusijo vse štiri postaje.

Ko vsi učenci opravijo celoten krog, jim damo še dodatnih pet minut, da dokončajo domačo nalogo, pobarvanko ali katerokoli drugo dejavnost, ki jim je ostala nedokončana.

Rezultati in opažanja

Prvi poskus je bil zelo uspešen.
Učenci so bili motivirani, aktivni in zadovoljni, ritem dela je bil bolj sproščen, hkrati pa je vsak učenec prišel do izraza. Zato bomo s tem pristopom nadaljevali tudi v prihodnje.

Sodelovali so učenci 1. in 2. razreda iz Kobarida in Drežnice ter 5. razred OŠ Kobarid. Nastale so zelo ustvarjalne, barvite in lične voščilnice, ki so odražale bogato domišljijo naših otrok in toplino prazničnega časa.

Posebno doživetje je imela skupina 2. razreda, ki je voščilnice osebno odnesla na pošto, da so se prepričali, da bodo res odpotovale k prijateljem v tujino. 1. razred pa je v mestni knjižnici Kobarid pripravil razstavo risbic, ki so jih ustvarili učenci iz drugih držav in nam jih poslali skupaj z željami za srečen božič. Razstava je obiskovalcem prikazala, kako otroci po Evropi izražajo praznično veselje, ter poudarila pomen medkulturnega povezovanja.

Skozi takšne projekte otroci že od malih nog razširjajo svoja obzorja, spoznavajo raznolikost kultur in gradijo občutek pripadnosti evropski skupnosti. Vsaka voščilnica, risbica ali pesem je majhen most, ki povezuje otroke po Evropi v skupnih vrednotah prijateljstva, spoštovanja in sodelovanja.

Koordinatorica: Aurora C.

Da bi ta pristop živel tudi v našem vsakdanu, smo ga vključili v božično okraševanje hodnikov. Učenci 5. in 6. razreda so zato ustvarili čarobno božično vas iz odpadnega kartona. Veselo so se lotili dela in izdelali čudovite hiške, ki navdušujejo vse obiskovalce naše šole. Pokazali so, kako lahko iz preprostih, že uporabljenih, materialov nastane nekaj povsem novega in domiselnega.

V 1. in 2. razredu smo k sodelovanju povabili starše in stare starše. Skupaj smo organizirali popoldanske delavnice, kjer so odrasli in otroci zavihali rokave in z veliko dobre volje ustvarjali trajnostne božične okraske. Vzdušje je bilo res čarobno, prežeto s sodelovanjem, toplino in občutkom skupnosti.

Naša božična vas tako ni le praznično okrasje, temveč lep primer, kako lahko celotna šolska skupnost z domišljijo, povezovanjem in odgovornim ravnanjem soustvarja prijaznejši in bolj premišljen svet.

Cilji dneva

Učenci so skozi celodnevno delo:

• spoznavali božične vsebine in zanimivosti, povezane s Finsko,

• utrjevali in nadgrajevali matematično znanje skozi raznolike in igrive naloge,

• razvijali logično mišljenje, orientacijo in sposobnost reševanja problemov,

• razvijali ročne spretnosti, natančnost, ustvarjalnost in estetski čut,

• se učili samostojno načrtovati delo in učinkovito razporejati čas,

• razvijali odgovornost, vztrajnost in delo v lastnem tempu,

• krepili sodelovanje, medsebojno pomoč in spoštovanje pravil dela po postajah,

• doživljali učenje kot prijetno, raznoliko in motivacijsko izkušnjo.

Na podlagi evalvacij so učenci delo po postajah ocenili kot zelo učinkovito, zanimivo in motivacijsko. Všeč jim je bilo, da so lahko delali v lastnem tempu, samostojno izbirali zaporedje nalog ter prevzemali več odgovornosti. Naloge so bile raznolike, igrive in dovolj izzivalne, zato so učenje doživljali kot prijetno izkušnjo. Posebej so izpostavili sodelovanje v manjših skupinah, medsebojno pomoč ter možnost preizkušanja različnih znanj in spretnosti.

Evalvacije potrjujejo, da je takšen način dela povečal vključenost vseh učencev, izboljšal koncentracijo in prispeval k večji motivaciji ter pozitivnemu razrednemu vzdušju. Delo po postajah zato predstavlja učinkovit in sodoben pristop, ki bi ga bilo smiselno vključevati pogosteje.

jezikovne in socialne veščine, demokratičnost, medkulturna komunikacija, reševanje konfliktov

prepoznavanje in premagovanje stresa, empatija, učinkovitost, odzivnost na situacije v razredu

Kje? Dunaj, Avstrija

Kdaj? 1. – 6. 12. 2025

V začetku decembra sem se na Dunaju udeležila tečaja o strategijah dela z otroki s posebnimi težavami. Sprva smo podrobneje spoznali vse kategorije otrok s posebnimi potrebami in ob tem navedli strategije dela za to specifično področje. Poudarili smo pomembnost prepoznavanja posebnih potreb, identifikacije in ocenjevanja stopnje težav. V sredo smo v praksi iskali morebitne izzive za otroke s PP v mestnem muzeju. V nadaljevanju smo oblikovali prilagojene dejavnosti za vsak učni načrt v okviru UDL- Universal design for Learning, načrtovali uporabo učnih metod in strategij (npr. analiza nalog, fizično vodenje) za doseganje ciljev in nalog individualnega izobraževalnega načrta ter pregledali nabor IKT orodij in aplikacij za podporo vsem učencem.

Urška Mlekuž Vončina

Kje: Dunaj, Avstrija

Kdaj: 1. - 5- 12. 2025

V decembru 2025 sem se udeležila tečaja iz čustvene inteligence. Cilj je bil opremiti udeležence z znanjem in veščinami za izboljšanje lastne čustvene inteligence in čustvene inteligence učencev, zaposlenih. Med tečajem smo se seznanili s petimi stebri čustvene inteligence: samozavedanje samoupravljanje, motivacija, empatija in socialne veščine. Z različnimi aktivnostmi nas je predavateljica Jerneja Šibilja spodbudila k ozaveščanju o pomenu čustev in čustvene inteligence tako za zasebno kot poklicno življenje. Spoznali smo različne tehnike in vaje za razvoj empatije, odpornosti in obvladovanja konfliktov.

Implenentacija: V osnovi sem se tečaja udeležila, da bi pridobila znanja, da sem kot pomočnica ravnatelja za vrtec, pri delu s kolektivom še bolj ozaveščena in podkrepljena z znanjem. Pri delu z učenci se mi zdi pomembno, da se naučijo umirit, se sprostiti, da so prisotni v trenutku, predvsem v podaljšanem bivanju. Posamezne tehnike sproščanja pri svojem delu z učenci že uporabljam in jih bom tudi v nadaljevanju.

Monika Ivančič

Kje? Dunaj

Kdaj? 1. - 5. 2025

Tečaj je zasnovan kot interaktiven proces s poudarkom na projektnem delu, ki združuje tradicionalno izkušnjo pouka v učilnici z digitalnim okoljem – z uporabo aplikacij, družbenih omrežij za obogatitev učnega procesa. Udeleženci smo pridobili znanje in uporabljali specifična IKT-orodja, se aktivno preizkušali v njihovi uporabi individualno in v skupinah ter se naučili, kako jih prilagoditi svojemu pedagoškemu procesu in izkušnji v razredu. Poudarek usposabljanja je bil na praktičnem, izkustvenem učenju in delavničnem pristopu.

Implementacija: Pri svojem delu bom uporabila 3 aplikacije: Padlet, Actionbound, Worldcloud. Aplikacije bom uporabila pri urah DSP kot obogatitev učnega procesa, pri utrjevanju različnih učnih snovi.

Urška Rijavec

Bivali smo v hostlu, kjer smo imeli vsak dan dva obroka, za kosilo pa smo poskrbeli nekje v mestu. Skupna soba za druženje je prvi večer pokala od smeha pri skupinskih igrah. Najboljša igra prvega večera pa je zagotovo bila ugani osebnost.

Naslednje jutro smo se dobre volje podali v oblačen dan. Po par kapljah dežja in nekaj zamenjanih prevoznih sredstvih, smo se znašli pred šolo, kjer smo spoznali avstrijske vrstnike. Skupaj smo preživeli nekaj šolskih ur, spoznali njihov šolski sistem, glavni del našega druženja pa je sledil v naslednjih dneh.

Ker smo pričarali sončno vreme, smo se odločili, da si pogledamo domovanje šolske reformatorke, Marije Terezije – znameniti dvorec Scoenbrunn. To je bila tista slavna Habsburžanka - cesarica, ki je ukazala, da moramo nujno hoditi v šolo. Čakal nas je še pohod po njenih vrtovih ter kosilo in ogled najstarejšega živalskega vrta v Evropi. Prijetno utrujeni in lačni smo se vrnili v hostel. Po večerji pa je sledilo druženje po sobah-

Tretji dan smo se na šoli uradno predstavili našim novim prijateljem. Na šoli GRG 19 so nas zopet super sprejeli, imeli smo že druge skupne delavnice, naši učenci pa so se zopet izkazali z odprtostjo, znanjem jezika in prijaznostjo. Imeli smo skupno malico, lokalne proizvode, ki smo jih prinesli s seboj ter tisto, kar so nam pripravili gostitelji. Razkazali so nam šolo in njeno okolico, v popoldanskem času pa smo si skupaj ogledali še Muzej glasbe ter Nacionalno knjižnico.

Četrti dan je potekal podobno - topel sprejem na šoli in utrjevanje medvrstniških vezi. Na skupnih delavnicah so učenci iskali podobnosti in razlike med državama; zgodovino, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi, šolskim sistemom in geografskimi značilnostmi. Predstavitve so bile odlične, učenci navdušeni. Za konec smo odigrali še igro Sneguljčica ter polčas nogometa. Učenci so si po zaključnih objemih izmenjali stike in se dodali na osebnih aplikacijah, da bodo lahko še naprej ohranjali stike, ki so vzbrsteli. Ostal nam je le še obisk izjemno obsežnega Prirodoslovnega muzeja, kjer smo občudovali kamnine, dinozavre ter druge razstave.

Zadnji dan je bil bolj ali manj namenjen le potovanju v domače kraje. Vračali smo se na enak način, z vlakom do Beljaka in s kombijem do Kobarida.

Polni vtisov smo zaključili, da je bilo poučno, zabavno, trajnostno, strokovno, organizirano, evropsko, čezmejno, neponovljivo.

Hvala, Erasmus.

Evelina, Martina, Andreja in Mateja, učiteljice spremljevalke

Učenci so pri delu z aplikacijo aktivno sodelovali in bili visoko motivirani. Na podlagi izvedenega vprašalnika so učenci izrazili zelo pozitivno mnenje o uporabi aplikacije ter navedli, da jim je bila zelo všeč in da so se med uporabo dobro počutili.

Uporaba aplikacije PLIKERS prispeva k večji vključenosti učencev in predstavlja primer dobre prakse smiselne uporabe IKT pri pouku angleščine v zgodnjem izobraževalnem obdobju.

Evelina K.

Z njimi smo obdarili naše mamice ob materinskem dnevu.

Gostje so imeli priložnost spoznati naš šolski sistem, opazovati pouk ter se vključevati v različne dejavnosti na šoli. Obiskali so različne razrede, spremljali učne ure in se pogovarjali z učitelji ter učenci. Posebno zanimanje so pokazali za poučevanje tujih jezikov, IKT ter vključevanje mednarodnih projektov, kot je eTwinning, v vsakdanje delo.

Ker so na področju Erasmus+ še začetniki, so imeli veliko vprašanj o organizaciji dela, razporejanju časa, vključevanju učiteljev in izvajanju aktivnosti. Z veseljem smo z njimi delili naše izkušnje in jim predstavili primere dobrih praks.

Takšni obiski predstavljajo pomembno priložnost za strokovni razvoj, izmenjavo izkušenj ter krepitev sodelovanja med šolami iz različnih evropskih držav.

Češki šolski sistem ima podobno kot naš dve stopnji: nižjo osnovno šolo (1.–5. razred, starost 6–10 let) in višjo osnovno šolo (6.–9. razred, starost 11–15 let). Nato se učenci prijavijo za visokošolsko izobraževanje (srednja šola, gimnazija). V visokošolsko izobraževanje (gimnazijo) se lahko vpišejo prej, če opravijo sprejemne izpite, po končanem 5. ali 7. razredu. Glavni učni jezik je češčina. Angleščina se poučuje od 1. razreda, nemščina kot drugi tuji jezik pa od 7. razreda naprej. Šole sledijo nacionalnemu okvirnemu učnemu načrtu, vendar vsaka šola ustvari svoj šolski izobraževalni program, kar omogoča nekaj fleksibilnosti. Ura traja enako dolgo kot pri nas. Učitelji uporabljajo mešanico tradicionalnih in sodobnih pristopov, vključno s frontalnim poučevanjem, skupinskim delom, projektnim učenjem, digitalnimi orodji in interaktivnimi dejavnostmi. Predvsem višji razredi imajo veliko časa v uporabi svoje mobilne telefone, vključno z uporabo umetne inteligence. Učence ocenjujejo z ocenjevalno lestvico od 1 do 5, kjer je 1 odlično, 5 pa nezadostno. Ob koncu osnovne šole ni nacionalnih izpitov, lahko pa učenci opravljajo sprejemne izpite za izbirne srednje šole. Pouk se začne ob 8.00 in konča ob 12.35 ali 13.30, odvisno od razreda. Obstajajo pa tudi popoldanski pouk (za višje razrede). Ob ponedeljkih pa imajo učenci in učitelji skupni zajtrk, zato začnejo pouk uro pozneje. Popoldanskemu podaljšanemu bivanju oni pravijo popoldanske družine. Učenci lahko kosijo v šolski menzi, malico pa prinašajo s seboj, čeprav lahko prigrizke kupijo tudi v majhni kantini.

Učitelji morajo imeti univerzitetno diplomo iz pedagogike (magisterij). Tako kot pri nas učitelji v nižjih razredih osnovne šole običajno poučujejo večino predmetov v enem razredu. Učitelji v nižjih razredih srednje šole so »predmetni specialisti« (učitelji angleščine, češčine, matematike ...), običajno imajo dve specializaciji (angleščina-češčina, matematika-kemija, biologija-kemija ...). Učencem s posebnimi potrebami zagotavljajo podporo, kot so: individualni izobraževalni načrti, učiteljski asistenti, sodelovanje s svetovalnimi centri. Imajo tudi nekaj tujejezičnih otrok, ki jim nudijo podporo s češčino. Učenci se zdijo spoštljivi in prijazni, sodelovalni in aktivni. Vendar pa je opaziti, da jih učitelji k delu ne silijo preveč. Šola aktivno sodeluje v eTwinning projektih. Bili smo prvi gostujoči učitelji na njihovi šoli in res so se potrudili, da bi se počutili sprejeti.

Takoj smo opazili, da je šola močna na likovnem področju, pa tudi pogoje za različne športne aktivnosti imajo zelo dobre. Najbolj so nas navdušile štiri pokrite zunanje učilnice, ki izgledajo kot večji paviljoni in so velikokrat namenjene tudi raznim kulturnim dogodkom. Tudi za podaljšano bivanje imajo posebne učilnice v pritličju z direktnim dostopom na šolsko dvorišče, ker učencem omogoča veliko gibanja in dejavnosti na zraku.

Vsaka bo poskušala katero od videnih praks uporabiti pri svojem pouku.

To šolsko leto smo na naši šoli preizkusili orodje za samoocenjevanje vključevanja in dobrega počutja, ki ga ponuja European School Education Platform. Naši učitelji, ki sodelujejo v projektih eTwinning, so odgovarjali na vprašanja, ki ponujajo razmislek o vključevanju, dobrem počutju in šolski klimi.

Orodje omogoča vpogled v različna področja delovanja šole, vsebuje praktična priporočila ter pomaga prepoznati močna področja in priložnosti za nadaljnji razvoj.

S tem prispevamo k ustvarjanju še bolj varnega, podpornega in vključujočega okolja za vse učence in učitelje.

Primerjali smo našo šolo z njihovo in najbolj nas je navdušilo vzdušje na obiskani šoli. Po vseh prostorih preveva svetlost, zračnost in sproščeno vzdušje. Na hodnikih in v knjižnici najdemo veliko zof, oblazinjenih stolov, kotičkov za sproščanje, pa tudi teraso s sedežno garnituro. V prenovljeni telovadnici najdemo pripomočke za ragbi, ulični hokej, plezalno steno in še marsikaj.

Pri pouku nam je najbolj ostalo v spominu veliko število naravnih govorcev iz Velike Britanije, ki so učencem nudili jezikovno kopel pri CLIL-u. Naravoslovje je na takšen način dobilo popolnoma novo razsežnost, saj so hkrati združili znanje dveh predmetov. Enako tudi pri pouku MAT in LUM, ki smo si ju uspeli ogledati med našim obiskom.

Pri opismenjevanju v češčini smo dobili ideje, kako lahko zlogujemo na drugačen način, z veliko gibalne aktivnosti.

Dobili smo idejo, kako lahko skupaj z učenci nadzorujemo vedenje in upoštevanje pravil - uporaba 5 zvezdic, ki se ob kršenju pravil brišejo.

Matematika v nižjih razredih je bila naravnost fantastična, saj je usmerjena na praktično uporabo in reševanje s pomočjo gibanja, poskušanja. Preštevanje, skakanje, gibanje, vse, kar majhni otroci potrebujejo.

Po koncu senčenja smo vse učiteljice sklenile, da bomo nekaj od prikazanih praks uporabile tudi pri svojem delu, saj se z uporabo implementacije spreminjamo in rastemo tudi sami. Posledično pa pomagamo tudi našim učencem.

Aurora C., Špela G., Evelina K., Marjetka R.

Aktivnost je bila zasnovana z namenom spodbujanja trajnostnega razmišljanja in ozaveščanja o ponovni uporabi materialov. Učenci so razvijali ustvarjalnost, fino motoriko ter občutek za estetsko oblikovanje, hkrati pa so spoznavali pomen odgovornega ravnanja z odpadki in varovanja okolja.

Zato smo med učenci obeh razredov poiskali prostovoljce in oblikovali dve skupini. Prva skupina je v hrvaščini in angleščini predstavila šolo ter šolske prostore učiteljem iz Daruvara. Druga skupina pa je v angleščini pripravila predstavitev za dve učiteljici iz Norveške.

Menimo, da je ta aktivnost pomembno prispevala k razvoju uporabe tujega jezika, krepitvi samozavesti, samostojnega dela ter javnega nastopanja. Poleg tega so učenci razvijali komunikacijske spretnosti, sodelovanje v skupini, odgovornost in medkulturno zavedanje.

Tako smo se tudi pri nas v četrtem razredu zazibali v različnih korakih. Kot ogrevanje pri športni vzgoji smo privili glasnost na zvočniku (hvala vrtec Kobarid! ;)) ter se naplesali. Tudi pri nas je vsak dobil priložnost pokazati svoje veščine v ča-ča-ča-ju ali breakedancu, najbolj pomembno pa je bilo, da nas je vse skupaj vsak plesni korak napolnil z dobro voljo in energijo.

Namen dejavnosti:

Spodbujanje branja pri mlajših otrocih na zabaven, vizualen in motivacijski način.

Cilji dejavnosti:

razvijanje bralne motivacije,

spodbujanje rednega branja,

ustvarjanje pozitivnega odnosa do knjig, spremljanje lastnega bralnega napredka.

Potek dejavnosti:

Vsak učenec na risalni list nariše knjižno polico s praznimi hrbtišči knjig. Hrbtišča predstavljajo knjige, ki jih bo učenec prebral skozi šolsko leto oziroma določeno obdobje.

Ko učenec prebere knjigo, na eno izmed hrbtišč napiše naslov knjige, lahko pa doda tudi avtorja ali knjigo pobarva. Tako se njegova knjižna polica postopoma »polni« s prebranimi knjigami. Učenci svoje police obesijo v razredu. Knjigo, ki so jo prebrali, lahko tudi predstavijo in s tem drug drugega dodatno motivirajo za branje.

Ker se šolsko leto bliža koncu, bom dejavnost uporabila na začetku prihodnjega šolskega leta. Na tak način bodo učenci zapisovali in beležili knjige, ki jih bodo prebrali za bralno značko. Po prebranih knjigah za bralno značko, bodo svojo knjižno polico lahko polnili z dodatnimi knjigami. Vizualno polnjenje knjižne police bo učencem omogočalo občutek napredka in dosežka.

Marjetka Rakušček

Gostji sta imeli priložnost spoznati delo naše šole, spremljati pouk ter se vključiti v različne dejavnosti. Obiskali sta učence 1., 2. ter 4. in 5. razreda, kjer sta opazovali učne ure, delo učiteljev in sodelovanje med učenci. Posebej ju je zanimal način poučevanja, vključevanje aktivnih metod dela ter povezovanje učenja z gibanjem in sodelovanjem.

V času obiska sta se s petošolci udeležili tudi Belarjevih dnevov v Trenti. Tam sta spoznali kulturno dediščino alpskega sveta, navdušila pa sta ju tudi naše veselje do pohodništva ter način izvajanja pouka zunaj učilnice. Poseben vtis so nanju naredile naravne lepote, sproščeno vzdušje in sodelovanje med učenci ter učitelji.

Po pogovoru je sledilo ustvarjalno delo. Vsak učenec je na papir prerisal svojo roko, nato pa vanjo zapisal eno lepo in prijazno besedo, ki jo želi deliti z drugimi. Nastajale so besede, kot so prijateljstvo, pomoč, nasmeh, sreča, prijaznost in ljubezen. Učenci so svoje izdelke tudi pobarvali in jih okrasili po lastnih zamislih.

Na koncu smo vse roke povezali v velik pisan krog, ki simbolizira povezanost, sodelovanje in prijateljstvo med učenci. Skupni izdelek smo razstavili na šolskem hodniku, kjer zdaj s svojimi lepimi besedami razveseljuje učence, učitelje in obiskovalce naše šole.

Z dejavnostjo smo želeli učence spodbuditi k razmišljanju o pomenu prijaznosti in lepih odnosov ter ustvariti prijetno in spodbudno razredno okolje, v katerem se vsi dobro počutimo.

Ta aktivnost je del eTwinning projekta Wellbeing without Borders.

Na začetku šolske ure sem jim v kot šolske table narisala 5 zvezdic. Dogovorili smo se, da se ob kršitvi razrednih pravil, zvezdica izbriše. Sprva sem jim zvezdice risala jaz, sedaj pa jih ob mojem prihodu v razred, rišejo že učenci sami.

Razredna pravila imamo postavljena že od septembra, zato jih dobro poznajo, če pa poteka delo v paru, v skupini, obnovimo pravila ob začetku ure.

Sprva nam je ob koncu ure ostala le še zvezdica ali 2, sedaj pa nam svetijo že 3 ali 4.

Naš cilj do konca šolskega leta je, da nam zasvetijo vse. Nagrada v tem primeru je, da ne prejmejo domače naloge, morebitna nagradna ura in seveda veselje ob tem, da zmoremo.

Učenci 1. razreda kobariške šole in učenci 1. razreda Vettre skole na Norveškem sodelujejo v projektu eTwinning Little Citizens of Europe, ki povezuje šole iz več evropskih držav.

Ob obisku učiteljic iz Norveške, ki so v okviru programa Erasmus+ obiskovale našo šolo, so učenci želeli razveseliti svoje norveške vrstnike.

Učenci 1. razreda kobariške šole so pripravili igro spomin z lepimi slikami Soške doline, ki prikazujejo naravno in kulturno dediščino domačega okolja.

Učenci 5. a razreda pa so za norveške prvošolce narisali pobarvanke. Vsak učenec je z veliko truda, potrpežljivosti in domišljije ustvaril svojo risbo. Motivi so bili zelo raznoliki in predvsem primerni za mlajše otroke.

Norveški učenci iz Vettre skole so igro spomin z veseljem igrali ter skozi slike spoznavali Soško dolino. Pobarvanke pa so pobarvali v živahnih in raznolikih barvah, nato pa z njimi okrasili šolske hodnike in učilnice, kjer sedaj lepšajo njihove šolske prostore.

Iz naravnih materialov smo skupaj ustvarili veliko mandalo. Namesto da bi vsak izdelal svojo, smo združili moči in ustvarili en skupen izdelek. Pri tem smo pokazali veliko sodelovanja, ustvarjalnosti in potrpežljivosti.

Končni rezultat je bil zelo lep, zato smo bili ponosni na to, kaj lahko ustvarimo, ko sodelujemo in si pomagamo.

Tudi sama sem ob koncu leta želela pripraviti malo bolj zabavno delo po postajah, a vseeno namenjeno ponovitvi. Načrt za vsebine smo z učenci delno pripravili skupaj. Želeli so si malo matematike, kakšno uganko, gibalne naloge, logično razmišljanje, merjenje ... Dokončno pa sem naloge oblikovala sama.

Ker je vse to potekalo v oddelku OPB s heterogeno skupino od 1. do 4. razreda, so naloge bile na različnih zahtevnostnih nivojih, na petih postajah. postaje smo zamenjali ob izteku določene glasbe na cca 7 minut. Učenci so se ob delu zabavali, sodelovali medgeneracijsko, si pomagali, ponavljali in se gibali. Sicer smo imeli majhno težavo, ker so nekateri morali sredi dela zapustiti svojo skupino, ker so jih prišli iskat starši, a smo aktivnost vseeno speljali do konca. Učenci so se zahvalili za to aktivnost. Skupaj smo preverili odgovore in aktivnosti in na njihovo pobudo poiskali naj skupino in skupine, ki so zasedle ostala mesta. Obljubila sem jim podelitev diplom naslednji dan. Tako sem prisluhnila njihovim idejam in željam in hkrati dosegla svoj zastavljeni cilj. Podoben način bom še kdaj ponovila.

Mateja Černigoj Skočir

Irena S.

Učiteljici Nina in Tanja sta povedali, da sta se z učenci že dobili in da so izbrali barvo majic za mobilnost.

Po prvotnih načrtih naj bi učenci potovali v Belgijo, vendar se je vodstvo šole odločilo, da je ta destinacija glede na negotove globalne razmere (iransko-ameriška vojna) preveč tvegana za mobilnost učencev.

S pomočjo učiteljic razredne stopnje, ki aktivno sodelujejo v eTwiningu, smo v zgolj dveh dneh vzpostavili stik s šolo Bernarda Bolzana iz kraja Tábor na jugu Češke. Za razliko od prvotno načrtovanega letalskega potovanja v Belgijo je nova destinacija mobilnosti omogočila, da to izvedemo na trajnostni način - zeleno.

Starši so po začetnem presenečenju nad spremembo načrtov izrazili prepričanje, da bodo njihovi otroci tudi na Češkem lahko doživeli veliko zanimivega in si nabrali nove koristne izkušnje.

_{Zapisala: Petra Škrjanc}

Na hitro smo se odločili zadeve poenostaviti in smo za majice druge mobilnosti učencev izbrali povsem običajno, a zelo lepo in nežno svetlo roza. Začuda je bila barva povsem všeč tudi našim fantom!

V ponedeljek zvečer, po dolgi vožnji z našim prijaznim voznikom Josipom, smo se nastanili v hostlu, ki je last šole Bernarda Bolzana in je v njeni neposredni bližini. Naše sobe so bile velikanske, s starinsko visokimi stropi, kot se spodobi za stare stavbe mestnega jedra.

Naslednje jutro smo kar v natikačih odšli v šolo in ob njenem spoznavanju premagovali nešteto stopnic od obokane kleti z jedilnico do podstrešne učilnice tehnike in še vsa nadstropja vmes. Prijazna učiteljica in Erasmus koordinatorka Zuzana Zajíčková je že pred našim prihodom poskrbela, da je bil za nas pripravljen bogat in zanimiv program. Že doma, med pripravami na mobilnost, smo skupaj z učenci 8. a iz Češke pripravljali skupni padlet, preko katerega smo se že pred našim prihodom nekoliko seznanili med sabo, vendar je bilo prvo srečanje še vedno nekoliko zadržano. Predvsem smo se bali, da ne znamo dovolj dobro govoriti angleško. Ker pa je šola Bernarda Bolzana zelo izkušena Erasmus+ šola, ki svoje učence vodi na več mobilnosti vsako leto, ter tudi pogosto gosti tuje učence in učitelje, so z izbranimi aktivnostmi v kratkem času dosegli, da smo se sprostili, se spoznali in že do večera postali prijatelji.

8.a je tako hitro postal "naš" 8. a. Skupaj smo odšli na daljši sprehod in izdelovali mandale v mestnem parku, spoznavali mesto skozi zanimiv "lov na zaklade", sedeli v šolskih klopeh pri različnih predmetih in profesorjih, si ogledali lokalne znamenitosti in muzeje ter se družili tudi v popoldanskem času v našem hostlu. Med našo mobilnostjo smo si vzeli tudi nekaj časa in se odpeljali do glavnega češkega mesta Prage - saj je tako daleč stran od doma pač potrebno izkoristiti dejstvo, da je to čudovito mesto le slabi dve uri vožnje od Tábora. Navdušili smo se nad prelepo staro češko prestolnico in med drugim obiskali muzej iluzij, kjer smo se odlično zabavali in marsikaj izvedeli.

Mobilnost na šoli Bernarda Bolzana nam bo še dolgo ostala v spominu. Slovo od vrstnikov iz 8. a je bilo težko in še lep kos vožnje nazaj je bila v našem avtobusu kar tišina.

Mobilnost učencev je dragocena priložnost, da učenci ne glede na svoj socialni položaj, odpotujemo v druge evropske dežele in spoznavamo življenje in šolanje svojih vrstnikov. Čeprav smo vse države del evropke skupnosti, se šole in načini poučevanja in vzgajanja vseeno nekoliko razlikujejo. Bogati nas tudi spoznavanje različnih kulturnih in zgodovinskih ozadij, posebna izkušnja pa je sporazumevanje v tujih jezikih, saj kmalu ugotovimo, da je naša angleščina precej dobra in da se tudi tuji učenci srečujejo s povsem enakimi zadregami v zvezi s komunikacijo v angleščini.

_{Učenci mobilnosti na Češko in mentorici Andreja in Petra}

Zelo zanimiva je bila tudi izdelava mandal, ko smo se z učenci s češke šole razdelili v mešane skupine in v mestnem parku iskali materiale ter sestavili skupinske mandale.

Za implementacijo smo se odločili prav za IZDELOVANJE MANDAL IZ NARAVNIH MATERIALOV. Dejavnost je zelo zanimiva, saj ob njej iščemo različne materiale, cvetje, listje, kamenine, barve, oblike in teksture ter kompozicije. Da bi svojo izkušnjo izdelave mandal še bolj koristno razširili na svoji šoli, smo k izdelovanju povabili učence 3. a razreda. Učenke 8. razredov smo tako pod svoje okrilje vzele učence 3. razreda, jim predstavile aktivnost, jim pomagale iskati materiale in sestaviti mandale. Osmakinje smo imele tudi nalogo, da tretješolce spodbujamo, jim pokažemo na materiale, na katere morda sami niso pomislili, predvsem pa, da se medgeneracijsko povezujemo v estetski dejavnosti.

Fotografije so bile objavljene tudi v Erasmus skupini med mentoricami, zato so že v naslednjih dneh našemu zgledu izdelave mandal sledile še druge skupine podaljšanega bivanja, podružnic, razredne in predmetne stopnje. Vse to smo z veseljem delili tudi na skupini, ki smo jo oblikovali skupaj z našimi češkimi gostitelji in seveda so bili tudi oni navdušeni, da se je ta dejavnost tako uspešno "prijela".

Učenci osmih razredov ter koordinatorka Petra smo zato dobili nalogo, da bodočim osmakom predstavimo mobilnosti na Dunaju in v Táboru. Gašper in Anže sta predstavila njihovo oktobrsko mobilnost v Avstriji, Ela in Kaja pa sva predstavili našo aprilsko mobilnost na Češkem.

Učenci sedmih razredov so imeli nekaj vprašanj, predvsem v zvezi s komunikacijo v angleščini, hrano, potovanjem ter kam se bo potovalo.

Na nekatera vprašanja so dobili odgovore - na primer: tudi učenci iz šol po Evropi se učijo angleščine kot tujega jezika, zato je skrb glede komunikacije povsem odveč. Še en odgovor je bil precej enoten: največkrat učenci v tujini ugotovijo, da je hrana na naši šoli odlična.

Nekaj stvari pa mora ostati skrivnost ...

_{Učenci mobilnosti v 5. projektnem letu in koordinatorica Petra Škrjanc}

Izdelali smo skupno knjižno polico, na katero so učenci vpisali najboljšo knjigo, ki so jo prebrali v tem šolskem letu. Ob tem so sošolcem predstavili kratko vsebino knjige in povedali, zakaj ter komu bi to knjigo priporočili za počitniško branje.

Marjetka Rakušček

Ta pristop se mi je zdel uporaben iz različnih vidikov. Učencem omogoča raziskovanje različnih likovnih tehnik ter razvijanje številnih spretnosti. Pri delu krepijo fino motoriko, občutek za linijo, barvo in poslikavo ploskev ter se urijo v risanju detajlov, tekstur in poudarkov. Hkrati dejavnost predstavlja tudi enostaven uvod v področje senčenja.

Ilustriranje zgodbe učence spodbuja k poglobljenemu razumevanju prebranega besedila, saj morajo vsebino interpretirati in jo prenesti v likovni jezik. Ker na naši šoli namenjamo pozornost tudi razvoju bralne pismenosti, se mi je takšna likovna naloga zdela uporabna.

Dejavnost z vsemi omenjenimi vidiki je zahtevala zbranost, natančnost in premišljeno delo, zato so učenci med ustvarjanjem bili zelo osredotočeni na izvedbo naloge. To je prispevalo k umirjenem učnem okolju. Z enostavno dejavnostjo sem tako lahko sledila več ciljem hkrati – razvijanju likovnih spretnosti, ustvarjalnosti, samostojnega izražanja, poglobljenega dela in bralnega razumevanja.

Manca Mugerli

Kdo? Andreja Štrukelj

Kje? GRG 19

Kdaj? 21. 10. - 23. 10.2025

V okviru programa Job Shadowing sem obiskala osnovno šolo na Dunaju, kjer sem spremljala pouk tehnike. Posebej zanimiva je bila učna ura, pri kateri so se učenci pripravljali na t. i. »vozniški izpit« za uporabo šivalnega stroja. Pred začetkom samostojnega dela so morali usvojiti varno uporabo stroja ter pokazati ustrezno stopnjo spretnosti.

Pouk je temeljil na praktičnem delu in projektnem pristopu. Učenci so celoten izdelek izdelali sami – od začetne ideje, skice in priprave šablone do krojenja, šivanja in vezenja unikatne plišaste igrače. Pri delu so razvijali ustvarjalnost, natančnost, ročne spretnosti in samostojnost ter se učili načrtovanja celotnega delovnega procesa.

Poseben vtis name je naredila organizacija pouka v manjših skupinah, ki je učitelju omogočala individualno spremljanje učencev in sprotno usmerjanje njihovega dela. Takšen način poučevanja spodbuja aktivno učenje, večjo motivacijo učencev in kakovostnejše usvajanje praktičnih znanj. Obisk mi je ponudil številne uporabne ideje, ki jih bom lahko vključila tudi v svoje pedagoško delo.

Pri dejavnosti so razvijali ročne spretnosti, natančnost, ustvarjalnost in samostojnost ter utrjevali pravilno in varno uporabo šivalnega stroja. Učenci so bili za delo zelo motivirani, saj so izdelali uporaben izdelek, ki ga lahko uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju. Takšen način poučevanja se je izkazal kot učinkovit primer povezovanja praktičnega dela, načrtovanja in ustvarjalnega reševanja problemov.

Nato smo se razpršile po šoli glede na urnik, ki so nam ga skrbno pripravili gostitelji. Obiskale smo pouk glasbe, angleščine, italijanščine, zgodovine in likovne umetnosti.

Ob koncu dneva smo si ogledale še okolico šole in njeno neposredno zaledje. Šola je glede na svojo lokacijo presenetljivo obkrožena z zelenimi tratami in drevesi. Nenavadno se nam je zdelo to, da zelene okolice šole učenci in učitelji skoraj ne uporabljajo, razen šolskega vrta, ki so ga uredili v preteklem letu.

_{Mateja M., Katja P., Sandra P. in Petra Š.}

Drugi dan je potekal v intenzivnem ritmu, saj smo senčile različne učitelje pri njihovem poučevanju. Za razliko od naše šole, so na IC Barsanti učitelji tisti, ki se selijo iz učilnice v učilnico. Imajo sicer dve manjši učilnici za praktični pouk likovne umetnosti in glasbe, vendar so učilnice v primerjavi z našo šolo slabše opremljene. Šola je vseeno delovala čisto in vzdrževano, čeprav morda nekoliko staromodno. Zanimivo je tudi to, da v nobeni učilnici ni lijaka za vodo, učenci nimajo garderobnih omaric, na šoli pa tudi ni jedilnice za organizirano prehrano.

Kljub temu, je šola na nas naredila dober vtis, predvsem skozi avtentične, prijazne in izvirne učitelje. Pri pouku veliko uporabljajo digitalne pripomočke, še posebej elektronske table, s katerimi izvajajo pouk na interaktiven način.

Precej pouka poteka frontalno, vendar so učenci motivirani za sodelovanje in so pri nekaterih predmetih pokazali veliko znanja. Učitelji imajo na videz precej avtonomije glede kurikuluma, večina učbenikov je obsežnih in pokrivajo vsa tri leta šolanja na starostni stopnji, ki je primerljiva z našo tretjo triado.

_{Mateja M., Katja P., Sandra P. in Petra Š.}

Učitelji veliko pozornosti in energije usmerjajo v uspešno integracijo priseljenih otrok v italijansko družbo. Pri tem se srečujejo s številnimi izzivi tako s področja razumevanja jezika kot z disciplinskega področja, vendar smo dobile občutek, da se učenci - tujci večinoma zavedajo truda učiteljev in kažejo zelo spoštljiv odnos do njih, pa tudi do sovrstnikov.

V redne oddelke so vključeni tudi učenci s posebnimi potrebami, nekateri na videz z zelo resnimi motnjami v razvoju. Precej učencev ima tudi spremljevalne učitelje, ki so ves čas ob njih v razredu, po potrebi pa jih iz razreda umaknejo in delajo z njimi individualno. Otroke s posebnimi potrebami toplo sprejemajo tudi njihovi sošolci in jim pomagajo, da lažje premagujejo vsakodnevne izzive.

Zanimivo se nam je zdelo tudi to, da vsaka šolska ura traja 55 minut, pri čemer po vsaki blok-uri sledi zgolj 10 minutni odmor. Učenci se med odmori zadržujejo na hodnikih pred matično učilnico, malicajo, kar so prinesli s seboj od doma in se sproščajo s klepetanjem. Telefoni na šoli niso dovoljeni. Na šoli nismo videle nobenega tekanja, hitenja, grobe igre ali potiskanja, tudi ob koncu ure so učenci spoštljivo počakali, da je učitelj zaključil s predavanjem, tudi če je s tem posegel v odmor.

_{Mateja M., Katja P., Sandra P. in Petra Š.}

Ena izmed dejavnosti je potekala v parih. En učenec je imel zavezane oči, drugi pa mu je v roke podajal različne naravne materiale (lubje, liste, kamenčke, mah, travo …). S tipanjem je moral opisati njihove lastnosti in poiskati ustrezne besede, kot so: hrapavo, mehko, trdo, vlažno, gladko … Nato sta učenca vlogi zamenjala.

Učencem je bila dejavnost zelo všeč, saj niso vajeni uporabljati tipa kot glavnega sredstva za raziskovanje okolice. Presenetilo jih je, koliko informacij lahko pridobijo zgolj z dotikom. Dejavnost je spodbujala zbranost, sodelovanje, bogatenje besednega zaklada ter čuječe doživljanje narave.

Nabrane rastline so skrbno razvrstili in jih posušili po ustreznem postopku, pri čemer so spoznali, kako lahko naravne materiale ohranimo za kasnejšo uporabo. Iz posušenih zelišč in rastlin so nato izdelali izvirna, estetska in uporabna darila za udeležence Erasmus+ izmenjav. S svojo ustvarjalnostjo so pokazali, da lahko iz preprostih naravnih materialov nastanejo lepi izdelki z dodano vrednostjo, brez nepotrebne uporabe plastike ali drugih manj trajnostnih materialov.

Dejavnost je učence spodbujala k spoštljivemu odnosu do narave, razvijanju ročnih spretnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti do okolja. Hkrati so spoznali, da imajo tudi majhna dejanja pomembno vlogo pri varovanju okolja ter da lahko z lastnim delom prispevajo k bolj trajnostnemu načinu življenja. Izdelana darila niso predstavljala le prijazne pozornosti za goste iz partnerskih šol, temveč tudi simbol povezovanja, sodelovanja in izmenjave dobrih praks na področju trajnostnega razvoja.

Učenci so najprej v slovenščini pripravili načrt svojih dnevnih aktivnosti od jutra do večera. S pomočjo učiteljice so besedilo prevedli v italijanščino in skupaj oblikovali slovensko-italijanski slovarček izrazov za vsakodnevne dejavnosti. Na koncu je vsak učenec pred razredom ustno predstavil svoj običajni dan v italijanščini, pri čemer je uporabljal usvojeno besedišče in pravilne jezikovne strukture.

Takšen način dela je učence spodbudil k aktivni rabi jezika, izboljšal njihovo govorno samozavest ter omogočil smiselno povezovanje novega besedišča z vsakdanjimi življenjskimi situacijami.

Pridobljena spoznanja sem implementirala v svoje delo pri svetovalni dejavnosti z večjim poudarkom na podpori razrednikom pri vključevanju učencev z različnimi potrebami, načrtovanju preventivnih dejavnosti ter spodbujanju socialne vključenosti vseh učencev. Dobro prakso sem predstavila tudi strokovnim sodelavcem in jo vključila v načrtovanje dejavnosti za krepitev vključujoče šolske klime.

Pri delu z učenci 8. razreda v delavnici "Veščine mladostništva" sem uporabila opažene metode aktivnega sodelovanja učencev, dela v manjših skupinah, vodenih razprav in refleksije. Večji poudarek sem namenila razvijanju socialnih veščin, empatije, medsebojnega spoštovanja, sprejemanja različnosti ter učinkoviti komunikaciji, saj so se takšni pristopi v opazovanem učnem procesu izkazali kot zelo spodbudni za aktivno vključevanje vseh učencev.

Takšen pristop omogoča drugačno, bolj aktivno učenje, kjer so učenci bolj vključeni in motivirani. Spoznala sem, da lahko matematiko uspešno povezujemo z vsakdanjim okoljem ter jo predstavimo na zanimiv in razumljiv način. Znanje iz Prage mi je tako pomagalo obogatiti pouk in ga narediti bolj ustvarjalnega ter življenjskega.

Martina Zorč Melinc

Mrežo za kodiranje smo pripravili kar na tleh šolske avle. Učenci so si razdelili naloge – nekateri so se preoblekli v kostume književnih junakov iz pravljice in se razporedili po prostoru, drugi pa so s puščicami oblikovali pot med izbranima junakoma. Eden izmed učencev je nato zaporedje ukazov prebral robotu, ki je sledil navodilom in se premikal po mreži do izbranega cilja.

Dejavnost je učencem omogočila, da so na inovativen in sodelovalen način utrjevali vsebine pri slovenskem jeziku ter hkrati razvijali logično razmišljanje, prostorsko orientacijo in osnove računalniškega mišljenja. 

Besedilo:

Erasmus+ odpira vrata novim znanjem

Udeležba v mednarodnih projektih učiteljem omogoča dragoceno izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks. V okviru programa Erasmus+ smo se od 18. do 22. maja 2026 štiri učiteljice Osnovne šole Simona Gregorčiča Kobarid udeležile aktivnosti job shadowing na Portugalskem. Učiteljici Irena Stergar in Nika Eržen sta obiskali zasebno osnovno šolo v Póvoi de Varzim, učiteljici Suzana Volarič in Damjana Nanut pa državno osnovno šolo v Vili do Conde.

Naš mentor Alexandre Torres nam je pripravil pester in zanimiv program ter nam omogočil opazovanje pouka pri različnih učiteljicah v oddelkih od 1. do 5. razreda. Tako smo dobile vpogled v različne pristope poučevanja, organizacijo dela in šolsko kulturo. Ob obisku obeh šol smo opazile, da je bila javna šola v primerjavi z zasebno bistveno bolje opremljena. Obe šoli pa namenjata veliko pozornosti urejenemu, prijetnemu in spodbudnemu učnemu okolju. Posebej so nas navdušile prostorne, privlačno urejene in udobne šolske knjižnice, ki učence spodbujajo k branju, raziskovanju in samostojnemu učenju. V portugalskih šolah v zadnjih letih veliko pozornosti namenjajo razvoju logičnega mišljenja, sodelovalnemu učenju in digitalnim kompetencam. Zato že v vseh razredih pri različnih predmetih uvajajo osnove računalniškega kodiranja. Velik poudarek namenjajo skupinskemu delu, medsebojnemu sodelovanju in uporabi sodobnih računalniških aplikacij, ki omogočajo povezovanje učencev različnih razredov. S takšnim načinom dela razvijajo komunikacijske spretnosti, učence spodbujajo k poslušanju, dogovarjanju, argumentiranju svojih idej ter sprejemanju različnih mnenj. To so pomembne veščine, ki jim bodo koristile tako pri nadaljnjem šolanju kot tudi v vsakdanjem življenju.

Izkušnja nam je prinesla veliko novih idej in potrdila, da lahko z mednarodnim sodelovanjem bogatimo svoje pedagoško delo ter pridobljena spoznanja uspešno prenašamo v vsakdanji pouk. Hvaležne smo za priložnost, da smo spoznale portugalski šolski sistem, stkale nova strokovna poznanstva in domov prinesle številne zamisli, ki bodo obogatile delo na naši šoli. Verjamemo, da bodo pridobljene izkušnje koristile tako učiteljem kot tudi našim učencem.

Zapisala: Damjana Nanut