Pragozd Krakar

Dokumentarni film pragozd Krakar mi je bil zanimiv. Izvedel sem, da le ta leži v Sloveniji na Borovški gori. Je tudi eden izmed najbolj ohranjenih v Evropi, vpisan je na seznam svetovne dediščine UNESCO. V njega so gozdarji posegli šele pred okoli 100 leti. V ledeni dobi pa je bil zatočišče za živali.

BIODIVERZITETA

Film govori o biodski raznovrtnosti,ki pove koliko različnih vrst živi v določenih življenskih okoljih. Po biološki pestrosti so okolja raznolična nekje manjša in nekje večja. V ekosistemu združuje vse poznane organizme od mikrorganizmov,rastlin in živali. V morskih ekosistemih so območja izjemno bogata, kot so koralni grebeni in območja, kot postranstva oceanov manj bogata. Morski organizmi niso še tako raziskani,kot na kopenskih. Morje lahko razdelimo na tropska in zmerno topla morja.V tropskem je biodiverziteta v morju najvecja. Tudi relief vpliva v morju. Biotsko raznovrstnost je tam,kjer je dno bolj razgibano, saj je tukaj veliko skrivališč na koralnih grebenih. Manj razgibano je tam ,kjer so odprta prostranstva oceana. Tukaj se ne morejo skriti,lahko samo plavajo in se premikajo. V slovenskem morju je nekaj morskih trav pod katero se skrivajo mikroorganizmi,ki nastanejo z odmrlimi ostanki školjčnih lupin...tako je biodiverzitetno območje bogato. Tako se naselijo drugi bioorganizmi in se tako tudi poveča. V slovenskem morju je okoli 1800 različnih živali. V slovenskih morjih so soline in se nahajajo med kopnem in morjem. To sta naredila človek in narava Poznamo Sečoveljske soline. So naravnovarstvena območja obmorske obale. Biološka raznolikost je tudi odvisna od velikosti drzave. Danes je izumrtje hitreje kot bi naravno. Vzroki so različni. Oceani uravnavajo klimo. Podnebne spremembe,ki jih ljudje povzročamo z izpusti plinov. Najbolj poseljen del je ob obali saj se tam tudi najbolj pozna dvigajoča gladina. Vsa morja so med seboj povezana. Z večjo osveščenostjo do narave bi lahko naredili veliko več, če bi se zavedali,da smo ljudje od narave odvisni.Saj tako premalo naredimo za njo. Krajinski park je največje zavarovano območje. Človek ima največji vpliv na biodiverziteto. Za vse to smo krivi sami ljudje.

Film »Biodiverziteta s Tomom Turkom« mi je bil všeč in naučila sem se veliko novega.Najbolj sem bila razočarana nad podatkom, da smo kopnega zaščitili malo več kot 12% in, da smo zaščitili samo 2% morskih življenskih okolij kar je premalo.Za zaščitna območja pa smo porabili samo 5 milijard evrov.Na prvi pogled se zdi veliko ampak, če primerjamo, da smo za shujševalne in druge izdelke porabili 44 milijard evrov je tistih 5 milijard evrov nič.

Res pa je, da smo v dobi na katero večinoma vpliva človek in se moramo zavedati, da je zaradi nas 2% morskih živalskih vrst ogroženih. Dejstvo pa je, da smo mi lahko ključni del rešitve.

 Lahko bi rekli, da mi je film Žejni svet odprl oči in zdaj gledam na vso to stvar s pitno vodo iz povsem drugačnega kota. Najhuje pa je, da smo za pomanjkanje pitne vode krivi mi. Zaradi naše požrešnosti nastrada voda, vodo onesnažujemo s kmetijstvom, industrijo ipd. Moramo se zavedati, da je pitne vode na svetu le 0,02% in ta delež je za naš obstoj zelo pomemben. Narava nam je pitno vodo ponudila z razlogom, da bi jo cenili pa ni tako. Upam, da se to spremeni.

Film se mi je zdel zelo zanimiv, saj sem izvedel veliko o življenju v morju in ob njem, kar do sedaj nisem vedel ter razjasnil pojem biodiverziteta. Zelo pa me je razočaralo, da se morje tako onesnažuje, in da ljudje za njega ne znamo pravilno skrbeti ter da nanj močno vpliva globalno segrevanje. Spoznal sem veliko novih živali, za katere sem prvič slišal njihove vrste in imena le teh . Malo več pa sem izvedel tudi o zgodovini Strunjanskih solin in njihovem življenju, ker se večkrat omenjajo Sečoveljske soline.

Film prikazuje, kako je za življenje pomembna voda. Po svetu je nimamo vsi v enakem izobilju. Zato bi bilo pomembno vodo varčevati, saj jo nam lahko kmalu zmanjka. V predelih Afrike se s tem problemom borijo že sedaj.  Nekatera plemena se za njo tudi borijo eden proti drugemu. Nekje pa so morali vodo iskati tudi daleč stran od doma. V predelih suše je zelo velik problem vode tako za pitje oz. življenje, kot tudi za higieno, kar povzroča veliko bolezni in smrti. Menim, da bi se morali veliko bolj zavedati kako je pomembna voda in se do nje obnašati veliko bolj spoštljiv. Film je bil zelo poučen in zbudil mi je veliko vprašanj kako skrbeti za vodo.  

Območja z biodiverziteto se zelo razlikujejo, saj poznamo veliko ekosistemov. Naučila sem se, da je v slovenskem morju zelo velika biotska raznovrstnost ter, da je slovensko morje ena izmed vročih točk biodiverzitete v Sredozemlju. Zelo sem bila presenečena, ko sem izvedela, da ima naše morje okoli 1860 različnih živalskih vrst, saj sem bila prepričana, da na tako majhnem ozemlju nimamo ravno veliko prostora za toliko različnih vrst živali, ki živijo v morju. Zanimivo je, da oceani uravnavajo podnebje in klimo, ter da vsi na kopnem prispevamo k temu kaj se dogaja v oceanu in obratno. Ker pa je obalni pas najbolj poseljen pas, me ne presenečajo podatki o onesnaženosti morja. Po ogledu dokumentarnega filma sem ugotovila, da je najbolj žalostno to, da je veliko živalskih vrst že izumrlo prav zaradi nas ali pa so ogrožene. Živali nimajo več takih pogojev za življenje, kot so jih imele leta nazaj.

Čeprav se ljudje zavedamo kaj počnemo naravi, to ni dovolj, saj naravo lahko rešimo samo z dejanji.

 

Ljudje smo naravna katastrofa in smo tudi ključni del rešitve te naravne katastrofe, ki jo povzročamo.

 

Zanimiv podatek mi je bil tudi ta, da tri drevesa v gozdu naredijo dovolj kisika za enega človeka. Ter da če človek ne bi posegal v naravo, bi po celotni Sloveniji bil gozd. 

- Polhi raznašajo semena bukve na različne dele pragozda. 

- V Krokarju so raziskovalci našli kar 128 divjih vrst. 

- Razpadajoči les razgrajujejo glive in živali, med njimi tudi deževnik. Ta se nato razpade v humus in predstavlja odlično tla za nadaljnjo rast rastlin v gozdu. 

- Krokar je pomemben tudi kot dragoceno nahajališče redkih mahov.

- V Afriki marsikdo še ni pil pitne vode, kar pove tudi Afričanka na filmu. 

- Voda oblikuje največji prostor na planetu, je vir življenja ali vzrok smrti. Zaradi pomanjkanje čiste pitne vode umre več kot 4000 otrok vsak dan. Poleg tega je pomanjkanje čiste vode tudi vzrok za številne bolezni, povezane z nehigieno. 

- Zaradi vode prihaja tudi do vojn, saj se nekateri borijo zanjo.

- Ljudje so se vedno naseljevali ob vodi, zato so največja mesta prav v bližini velikih rek. 

Narava je vedno manj bogata z živalskimi in rastlinskimi vrstami, izumirajo.

V Jadranskem morju je ogroženih veliko morskih živali, na kopnem pa je vedno manj pragozdov.

Tako v morju kot na kopnem primanjkuje biodiverzitete.

Ljudje spreminjamo naravne ekosisteme v spremenjene ekosisteme.

Najbogatejša biodiverziteta je v pragozdovih, saj imajo tam živali in rastline odlične pogoje za rast in razvoj.

V Sloveniji bi bila celotna površina prekrita z gozdom, če v okolje ne bi posegal človek. Na območju Ljubljanskega barja so bili včasih gozdovih. Na tem območju na srečo ni kmetijstva zaradi nenehnih poplav.

Biodiverzitete na kopnem primanjkuje zaradi vse manj biotopa. Bukev se je iz Slovenije zelo hitro širila po celotni Evropi. To so pokazale genetske raziskave.

MISLIM, DA BOMO MORALI ZA OHRANJANJE OKOLJA ŠE MARSIKAJ POSTORITI.

 

 

Idealna rešitev za zmanjšanje porabe čiste pitne vode se mi zdi dvojni vodovodni sistem, vendar je zaenkrat to še zakonsko prepovedano.

 Želim si da bomo v naslednjih letih in desetletjih bolj pazili na prekomerno uporabo vode.

Aleksander Eržen, 7.i

Strinjam se z avtorjem, da človek s svojim načinom življenja (ribolov, izpusti toplogrednih plinov, uporaba gnojil in škropiv ter izpiranja v morja) predstavlja naravno katastrofo. Morja so med seboj povezana in zato je onesnaženje oceanov toliko večje.

                                                                                                                    Gašper Keržič Rakar, 7. a 

Dokumentarni in zelo poučni film o Pragozdu Krokar mi je bil najbolj všeč vsaj nisem vedel, da obstaja (prvič slišim). Pragozd je zavarovan in ogrožen. V pragozdu živi veliko ogroženih vrst.

Zanimiv podatek mi je bil, da naj bi bukva preživela ledeno dobo in, da je bil krokar eden izmed prvih, ki se je naselil v bukvo.

Film Žejni svet mi je bil zelo všeč ter poučen saj govori o pomanjkanju vode na našem svetu. Da gre velika količina vode v proizvodnjo hrane, zato je ni vredno metati stran. V filmu govori tudi o ljudeh, ki se borijo za izboljšanje situacije v kateri smo in o težavah v ekosistemih. V naši državi imamo srečo vsaj nam pitne vode ne primanjkuje ampak v drugih državah zelo potrebujejo vodo ampak je na žalost nimajo in pride do različnih bolezni. Moje mnenje je, da pokažemo ta film drugim ljudem, da se zavedajo v kakšni situaciji je svet.

Video posnetki so bili zelo poučni. Všeč mi je bil pragozd Krokar, saj sem izvedela veliko zanimivosti. Ko si ogledujemo jame in gozdove, si ne bi nikoli mislila, da je tam 400  vrst živali. Saj jih s prostim očesom ne vidimo oz. so skrite. (zdaj bom bolj pozorna) Tudi podatek o svežem zraku mi je bil zelo zanimiv.  (3 drevesa- en človek) Lahko smo veseli, da je naša Slovenija, tako zanimiva in da imamo veliko narave.