<?xml version="1.0"?>
<rss version="2.0">
   <channel>
      <title>Srednjeveška Ljubljana by Ksenija Pišljar</title>
      <link>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj</link>
      <description>Spoznajmo Ljubljano v srednjem veku.</description>
      <language>en-us</language>
      <pubDate>2024-04-06 11:07:23 UTC</pubDate>
      <lastBuildDate>2024-05-27 12:35:29 UTC</lastBuildDate>
      <webMaster>hello@padlet.com</webMaster>
      <image>
         <url>https://padlet.net/icons/png/1f307.png</url>
      </image>
      <item>
         <title>Ribji trg, Ljubljana</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3005283812</link>
         <description><![CDATA[<p>Najmanjši trg v Ljubljani.</p><p>Povezan z ozko ulico z Mestnim trgom.</p><p>Stavba v katerem je stanovala slikarka Ivana Kobilica.</p>]]></description>
         <enclosure url="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/ef/Ljubljana%2C_Ribji_trg.jpg" />
         <pubDate>2024-05-23 17:06:29 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3005283812</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Katedrala Sv. Nikolaj, Dolničarjeva ulica, Ljubljana, Slovenia</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008719317</link>
         <description><![CDATA[<p>Gradili so jo od leta 1701 do leta 1706 po načrtih <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Kapucini">kapucinskega</a> brata Florencijana in italijanskega umetnika <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Andrea_Pozzo">Andrea Pozza</a> na mestu, kjer je pred tem stala najprej manjša romanska in za tem večja <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="mw-redirect" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Gotika">gotska</a> cerkev. To so podrli in ohranili samo nekaj kamnitih <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Spolija">spolij</a>. Baročno cerkev so najprej postavili še brez načrtovane zidane <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Kupola">kupole</a>, ki so jo sezidali šele leta 1841. Notranjost so s stenskimi slikami okrasili <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Giulio_Quaglio">Giulio Quaglio</a> s pomočniki in <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="mw-redirect" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_Langus">Matej Langus</a>. Oltarno opremo in druge okrase so dodali kiparji <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Francesco_Robba">Francesco Robba</a>, <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Angelo_Pozzo&amp;action=edit&amp;redlink=1">Angelo Pozzo</a>, Paolo in Giuseppe <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Groppelli&amp;action=edit&amp;redlink=1">Groppelli</a> ter dve stoletji kasneje, arhitekt <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe_Ple%C4%8Dnik">Jože Plečnik</a>.</p>]]></description>
         <enclosure url="https://sl.wikipedia.org/wiki/Stolnica_svetega_Nikolaja,_Ljubljana" />
         <pubDate>2024-05-27 12:10:59 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008719317</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Ljubljanski grad, Grajska planota, Ljubljana</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008722283</link>
         <description><![CDATA[<p><strong>Ljubljanski grad</strong> je <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana">ljubljanska</a> <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Srednji_vek">srednjeveška</a> <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Arhitektura">arhitekturna</a> znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Grajski_gri%C4%8D&amp;action=edit&amp;redlink=1">Grajskega griča</a> na nadmorski višini 376 m.Glede na <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Arheologija">arheološke</a> raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Fortifikacija">utrdbe</a>. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="mw-redirect" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Tarcento">Tarcenta/Čente</a> podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Spanheimi">Spanheimov</a>.</p>]]></description>
         <enclosure url="https://images.unsplash.com/photo-1631467851650-9578e9aa74c9?crop=entropy&amp;cs=srgb&amp;fm=jpg&amp;ixid=M3w3ODI2fDB8MXxzZWFyY2h8M3x8bGp1YmxqYW5za2klMjBncmFkfHNsfDF8fHx8MTcxNjgxMTc5NXww&amp;ixlib=rb-4.0.3&amp;q=85" />
         <pubDate>2024-05-27 12:14:33 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008722283</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Stari trg, Ljubljana</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008729663</link>
         <description><![CDATA[<p>Na severu se povezuje z ulico <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pod_tran%C4%8Do&amp;action=edit&amp;redlink=1">Pod trančo</a> in <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="mw-redirect" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Mestni_trg,_Ljubljana">Mestnim trgom</a>, na jugu pa z <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Levstikov_trg,_Ljubljana">Levstikovim</a> in <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gornji_trg,_Ljubljana&amp;action=edit&amp;redlink=1">Gornjim trgom</a>. Leži vzporedno z <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Gallusovo_nabre%C5%BEje">Gallusovim nabrežjem</a> in reko <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanica">Ljubljanico</a> pod vznožjem <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Grajski_gri%C4%8D,_Ljubljana&amp;action=edit&amp;redlink=1">Grajskega griča</a>. Proti jugu vodi ulica <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="mw-disambig" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Reber">Reber</a> (nekoč imenovana »Steza norcev«) na <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_grad">Ljubljanski grad</a>.</p><p>Kot pove že samo ime, je Stari trg najstarejši trg v Ljubljani. Prvotno je zajemal tudi območje Levstikovega trga in zemljišče pred <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDupnijska_cerkev_sv._Jakoba,_Ljubljana">šentjakobsko cerkvijo</a>. V srednjem veku so ta del mesta posedovali <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Cistercijanski_samostan_Kostanjevica_na_Krki">cistercijani iz Kostanjevice na Krki</a> in <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="mw-redirect" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Samostan_Sti%C4%8Dna">Stične</a>.</p>]]></description>
         <enclosure url="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7e/Ljubljana%2C_Stari_trg_%281%29.jpg" />
         <pubDate>2024-05-27 12:22:51 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008729663</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Novi trg, Ljubljana, Slovenia</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008731078</link>
         <description><![CDATA[<p><strong>Novi trg</strong> je eden izmed treh najstarejših <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Trg">trgov</a> v <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana">Ljubljani</a> (poleg <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_trg,_Ljubljana">Starega</a> in <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="mw-redirect" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Mestni_trg,_Ljubljana">Mestnega trga</a>), saj je omenjen že v virih iz 13. stoletja.<a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Novi_trg,_Ljubljana#cite_note-2"><sup>[2]</sup></a> Na eni strani meji na obrežje <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanica">Ljubljanice</a>, na drugi pa na <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Gosposka_ulica,_Ljubljana">Gosposko ulico</a>.Prvotno je bilo področje današnjega Novega trga last <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Spanheimi">Spanheimov</a>. Slednji so ga del v začetku 13. stoletja podarili <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Tevtonski_vite%C5%A1ki_red">nemškemu viteškemu redu</a> (današnje <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEanke">Križanke</a>). Prva omemba trga se pojavi leta 1307. Konec 15. stoletja pa se je tu naselil <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Vicedom">vicedom</a>, namestnik deželnega gospoda. To je bil tudi eden izmed treh predelov, okoli katerih se je razvila srednjeveška Ljubljana.<a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Novi_trg,_Ljubljana#cite_note-Visitljubljana.si_-_Novi_trg-3"><sup>[</sup></a></p>]]></description>
         <enclosure url="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8b/Ljubljana%2C_view_from_the_castle_to_the_square_Novi_trg.JPG" />
         <pubDate>2024-05-27 12:24:50 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008731078</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Mestni trg, Town Square, Ljubljana</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008732724</link>
         <description><![CDATA[<p>Osrednji trg v stari ljubljani. Pod Grajskim gričem.Od <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/12._stoletje">12. stoletja</a> je Mestni trg najpomembnejši trg v <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Mesto">mestu</a></p><p><a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Hi%C5%A1a">Hiše</a>, ki ležijo ob trgu, danes predstavljajo mešanico <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Srednjeve%C5%A1ka_arhitektura">srednjeveške</a> in <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Baro%C4%8Dna_arhitektura">baročne</a> <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Arhitektura">arhitekture</a>, kar je posledica <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Potres">potresov</a> in <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Po%C5%BEar">požarov</a>, ki so prizadeli Ljubljano.</p><p>Med znamenitosti trga sodijo: <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Mestna_hi%C5%A1a,_Ljubljana">Mestna hiša</a> (Magistrat), <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Robbov_vodnjak">Robbov vodnjak</a>, <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dolni%C4%8Darjeva_hi%C5%A1a&amp;action=edit&amp;redlink=1">Dolničarjeva hiša</a>, <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hamanova_hi%C5%A1a&amp;action=edit&amp;redlink=1">Hamanova hiša</a>, <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Krisperjeva_hi%C5%A1a&amp;action=edit&amp;redlink=1">Krisperjeva hiša</a>, <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lichtenbergova_hi%C5%A1a&amp;action=edit&amp;redlink=1">Lichtenbergova hiša</a>, <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Skobernetova_hi%C5%A1a&amp;action=edit&amp;redlink=1">Skobernetova hiša</a>, <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Obrezova_hi%C5%A1a&amp;action=edit&amp;redlink=1">Obrezova hiša</a>, <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Souvanova_hi%C5%A1a">Souvanova hiša</a>, <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mestna_galerija_1&amp;action=edit&amp;redlink=1">Mestna galerija 1</a>. </p>]]></description>
         <enclosure url="https://www.google.com/search?q=mestni+trg&amp;client=firefox-b-d&amp;sca_esv=8870e14de2d74e2a&amp;sca_upv=1&amp;udm=2&amp;biw=1920&amp;bih=955&amp;ei=yXdUZtrRPK2P9u8P3LGg4AM&amp;ved=0ahUKEwia2teG5q2GAxWth_0HHdwYCDwQ4dUDCBA&amp;uact=5&amp;oq=mestni+trg&amp;gs_lp=Egxnd3Mtd2l6LXNlcnAiCm1lc3RuaSB0cmcyBRAAGIAEMgUQABiABDIFEAAYgAQyBRAAGIAEMgUQABiABDIFEAAYgAQyBRAAGIAEMgUQABiABDIHEAAYgAQYGDIHEAAYgAQYGEi0JFD9BFjoIHABeACQAQCYAWygAcQGqgEEMTAuMbgBA8gBAPgBAZgCDKACvAfCAgoQABiABBhDGIoFmAMAiAYBkgcEMTEuMaAHnjc&amp;sclient=gws-wiz-serp#vhid=yOtrkh3hpBYbjM&amp;vssid=mosaic" />
         <pubDate>2024-05-27 12:27:01 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008732724</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Ljubljana Castle, Grajska planota, Ljubljana, Slovenia</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008733880</link>
         <description><![CDATA[<p><strong>Ljubljanski grad</strong> je <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana">ljubljanska</a> <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Srednji_vek">srednjeveška</a> <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Arhitektura">arhitekturna</a> znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="new" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Grajski_gri%C4%8D&amp;action=edit&amp;redlink=1">Grajskega griča</a> na nadmorski višini 376 m.</p><p><br/></p><p>Glede na <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Arheologija">arheološke</a> raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Fortifikacija">utrdbe</a>. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz <a rel="noopener noreferrer nofollow" class="mw-redirect" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Tarcento">Tarcenta/Čente</a> podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod <a rel="noopener noreferrer nofollow" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Spanheimi">Spanheimov</a>.</p>]]></description>
         <enclosure url="https://images.unsplash.com/photo-1699870192530-c70781bdea21?crop=entropy&amp;cs=srgb&amp;fm=jpg&amp;ixid=M3w3ODI2fDB8MXxzZWFyY2h8N3x8bGp1YmxqYW5za2klMjBncmFkfHNsfDF8fHx8MTcxNjgxMTc5NXww&amp;ixlib=rb-4.0.3&amp;q=85" />
         <pubDate>2024-05-27 12:28:31 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008733880</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Gornji trg, Ljubljana</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008734588</link>
         <description><![CDATA[<p>Gornji trg je bil naseljen že v predzgodovinski, predvsem pa v rimski dobi. Rimska naselbina je nastala približno dve desetletji pr.n.št. in obstajala do konca 1. stoletja našega štetja. Gornji trg je bil kot del Starega trga v srednjem veku pomemben kot glavna prometna zveza proti Novemu mestu. Promet je usahnil šele po drugi svetovni vojni, ko so leta 1962 čez Levstikov trg in skozi Rožno ulico speljali novo Karlovško cesto. Na koncu Gornjega trga ob hiši številka 39 so stala Pisana ali Gornja vrata, ob njih se je obzidje vzpenjalo po grajskem pobočju do stolpa Padav na sedanjih Šancah.</p><p><br/></p>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/2508157444/c47b225e8cab740547dd42b3aee73afe/gornjitrg_foto_miha_fras_003.jpg" />
         <pubDate>2024-05-27 12:29:24 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008734588</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Čevljarski most, Cobblers&#39; Bridge, Ljubljana</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008739415</link>
         <description><![CDATA[<p>Pred Čevljarskim mostom je prej stal lesen Zgornji most.Povezoval je Mestni,Stari in Novi trg.</p>]]></description>
         <enclosure url="https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cevljarski_most#/media/Slika:%C4%8Cevljarski_most_in_stavba_Jugoslovanske_strokovne_zveze_1925.jpg" />
         <pubDate>2024-05-27 12:35:29 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/ksenijap/97u2qt3in0ccdfsj/wish/3008739415</guid>
      </item>
   </channel>
</rss>
