https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9 Predstava in opis Martina Lutherja, ter njegovo delo in zakaj je on pomemben. en-us 2023-03-09 12:28:19 UTC 2023-03-10 16:30:22 UTC hello@padlet.com minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2510226571 Martin Luther je bil nemški teolog in bivši avguštinski menih, začetnik reformacije, prevajalec, skladatelj in pesnik. Rodil se je 10. novembra  1483 v Eislebenu v Nemčiji in umrl je  18. februarja 1546 v Eislebenu, Nemčija.

]]> 2023-03-09 12:48:55 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2510226571 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2510241691 Odraščal je na grofiji v Mansfeldu, kjer je bil njegov oče, Hans Luder je bil zaposlen kot rudar v rudniku bakra. V letih 1497 in 1498 je obiskoval katedralno šolo v Magdeburgu, kjer so poučevali »Bratje skupnega življenja«, nato pa je med letoma 1498 in 1501 obiskoval latinsko šolo v Eisenachu. Med letoma 1501 in 1505 je končal osnovni študij gramatike, retorike, aristotelove logike ter metafizike na Univerzi v Erfurtu. Po končanju študija se je Luter na očetovo željo vpisal na pravno fakulteto Univerze v Erfurtu,[11] vendar pa je 2. julija 1505 blizu njega divjalo neurje in je udarila strela, ki je ubila njegovega prijatelja, njemu pa ni bilo nič. Luter je v tem videl Božje znamenje, da je poklican v meniški stan in se je takrat prestrašen zaobljubil: »Sveta Ana, če me pustiš živeti, bom postal menih!«. Opustil je študij prava in 17. julija 1505 stopil v avguštinski red.
Po noviciatu je bil 27. februarja 1507 posvečen za duhovnika. Obenem je dobil od priorja ukaz, da mora nadaljevati s študijem teologije. Študiral je v Wittenbergu in Erfurtu vse do leta 1511, ko se je dokončno preselil v Wittenberg. Iz bibličnih študij je diplomiral 9. marca 1508, leta 1509 pa je diplomiral še iz študija Kazni. 19. oktobra 1512 je postal doktor teologije, 21. oktobra 1512 pa je bil izvoljen v senat teološke fakultete Univerze v Wittenbergu.Istega leta je začel na fakulteti poučevati kot profesor teologije. Lutrovo teološko zanimanje v naslednjih letih je bilo osredotočeno predvsem na vprašanji Božje pravičnosti ter opravičenja človeka pred Bogom.]]> 2023-03-09 13:00:38 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2510241691 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511612187 Leta 1516 se je Luter zapletel v spor z dominikanskim duhovnikom Johannom Tetzlom, papeškim odposlancem za odpustke, ki je po navodilih nadškofa iz Mainza prodajal cerkvene odpustke, da bi Cerkev zbrala denar za obnovo Bazilike Svetega Petra v Rimu.
Luter je sprva le ostro pridigal proti taki obliki odpustkov, nato pa je 31. oktobra 1517 poslal protestno pismo o prodaji odpustkov, v katerega je priložil svojih 95/97 tez, nadškofu Albertu iz Mainza. Skozi zgodovino se je uveljavila zgodba, da je Luter teh 95 tez nabil na vrata Grajske cerkve v Wittenbergu. Vendar pa učenjaki kot so Walter Krämer, Götz Trenkler, Gerhard Ritter in Gerhard Prause menijo, da Luter svojih tez ni javno objavil na vratih. Zgodba o pribijanju tez na vrata katedrale naj bi temeljila na izjavah Philippa Melanchthona, čeprav le-ta v tistem času sploh ni bil v Wittenbergu. Luthru je šlo pri njegovih tezah v prvi vrsti za upoštevanje Božje besede, kakor je zapisana v Svetem pismu, le-ta pa bi morala imeti vodilno vlogo pri cerkvenem oznanjanju in učenju. Cerkvene tradicije, med katerimi je izpostavil »odpuščanje grehov« v zameno za denar, ne bi smele imeti nad Božjo besedo nikakršne avtoritete.
Januarja 1518 so Lutrovi prijatelji prevedli njegovih 95 tez iz latinščine v nemščino. Nato so jih natisnili in razširili po nemčiji. V tem kratkem času so kopije tez dosegle več držav.]]> 2023-03-10 09:47:13 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511612187 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511702245 1.Ko je naš Gospod in Mojster (Učitelj) Jezus Kristus govoril: »Delajte pokoro!« (Mt 4,17) je želel, da bi celo življenje vernikov bila pokora.
2.Te besede ne moremo razumeti v smislu zakramentalne spovedi (t.j. v smislu spovediin zadoščenja, ki bi bilo naloženo po uradni dolžnosti duhovnika).
3.Tudi ni mišljena le notranja pokora; toliko manj ni notranja pokora, v kolikor ni to tudimnogotero zunanje mrtvičenje telesa.
4.Zato ostaja kazen tako dolgo, dokler ostaja sovraštvo proti sebi samemu (to je resničnanotranja pokora), to je vse do prihoda v nebesa.
5.Papež noče in ne more odpustiti nobenih drugih kazni, razen teh, katere je naložil sampo svoji lastni odločitvi ali po cerkvenih zakonih.
6.Papež kazni ne more odpustiti drugače, kot le, da oznani in potrdi, da bodo odpuščeneod Boga; lahko odpušča v primerih, ki so mu pridržani; ob zanikanju mu te pravice,krivda zagotovo ostane.
7.Sploh pa nikomur Bog ne odpusti krivde, kdor spovednika istočasno ne prizna zanjegovega (božjega) namestnika in se mu ponižno ne pokori.
8.Kanonične spokorne odločbe se izključno nalagajo živim; mrtvim ne sme biti od njihničesar naloženo.
9.V dobrem tu Sveti Duh razsvetljuje papeža, ko ta v svojih dekretih (odlokih) vsakokratupošteva slučaj smrti in skrajno stisko.
10.Nevedno in napačno ravnajo tisti duhovniki, ki umirajočemu kanonično spokornokazen prihranjajo še za vice.
11.Plevel o spremembi kanonične spokorne kazni v spokorno kazen v vicah, je bil očitnozasejan, ko so škofje spali. 
12.Nekoč kanonične pokore niso nalagali po, temveč pred odvezo, da bi preizkusiliresničnost kesanja.
13.Umirajoči   bodo   s   smrtjo   osvobojeni   vsega;   tudi   za   kanonične   odločbe   so   mrtvipravnomočno odvezani.
14.Nepopolna ljubezen ali pobožnost umirajočega nujno prinaša s seboj velik strah, ki jetoliko večji, kolikor manjša je bila ljubezen ali pobožnost.
15.Ta strah in groza sama po sebi zadostujeta (da o drugem molčimo), da prikličeta mukevic, kajti blizu sta grozi obupa.
16.Pekel, vice in nebesa se med seboj dozdevno razlikujejo tako, kot se med sebojrazlikujejo obup, skorajšnji obup in varnost. 
17.Za potrebno se zdi, da bi se dušam v vicah sorazmerno zmanjševala groza in rastlaljubezen.
18.Zdi se, da se niti razumsko niti z dokazi Pisma, ko so izven meja razumevanja ne dadokazati, v čem je zaslužnost in v čem rast ljubezni.
19.Ne zdi se ali vsaj ni vsem dokazano, da so prepričani v svoje zveličanje, čeprav smomi o tem povsem gotovi.20.S »popolnim odpuščanjem vseh kazni« papež ne misli čisto vseh, ampak samo tiste,katere je sam naložil.
21.Zato se motijo tisti pridigarji, ki govorijo, da je s papeževim odpustkom človek prostvseh kazni in bo zveličan.
22.Toliko manj odpušča kazni dušam v vicah; kazni, ki bi po kanoničnih predpisihmorale biti odslužene že za časa življenja.
23.Če pa kakšen odpustek lahko odpusti vse kazni, potem to lahko stori samo temnajpopolnejšim, t.j. zelo redkim.
24.Nedvomno   je   zaradi   tega   velik   del   ljudi   prevaran   z   bahavskimi   obljubami   oodpuščanju grehov.
25.Enako oblast, kot si jo generalno lasti papež nad vicami, ima vsak škof in župnik vsvoji škofiji, še posebej pa v svoji župniji
26.Zelo pravilno ravna papež, ko dušam ne daje odpuščanja odpuščanja na temelju svojeključne oblasti (ta mu za to tudi ni bila podeljena), ampak samo po priprošnjah.
27.Človeško učenje pridigajo tisti, ki pravijo: Kakor hitro kovanec v skrinjico zažvenketa,tako hitro se duša dviga iz vic.
28.Gotovo je, da ko kovanec v skrinjici zažvenketa, se povečata dobiček in pohlep;priprošnje Cerkve pa so edino le v božji odločitvi (sodbi).
29.Kdo bi vedel ali želijo vse duše v vicah biti odkupljene; pri sv. Severinu in Paschalisuto ne bi smelo priti v poštev!
30.Nihče ne more biti prepričan v resničnost svojega kesanja, še manj pa, če je prejelpopolno odpuščanje.
31.Kot so redki resnično kesajoči se, tako redki so tisti, ki na pravilen način kupujejoodpustke, t.j. izredno redki.
32.Večno preklet skupaj z vsemi svojimi učitelji bo ta, kdor veruje v svojo blaženost napodlagi odpustkovih pisem.
33.Še   posebej   se   moramo   varovati   tistih,   ki   pravijo,   kako   je   papežev   odpustekneprecenljiv božji dar, po katerem se bo človek spravil z Bogom.
34.Milosti odpustkov se nanašajo samo na kazni zakramentalnega  zadoščenja,  ki sodoločene od ljudi.
35.Nekrščansko   pridigajo   tisti,   ki   trdijo,   da   za   odkup   duš   ali   za   dosego   spovednihprivilegijev ni potrebno nobenega kesanja.
36.Vsak kristjan, ki čuti resnično kesanje, ima popolno odpuščanje kazni in krivde, tudibrez odpustkovega pisma.
37.Vsak resničen kristjan, živ ali mrtev, je deležen vseh dobrot Kristusa in Cerkve; Bogmu te darove zagotavlja.
38.Vendar pa ne smemo odpustka in deleža darov, ki jih daje papež podcenjevati, ker so(kot sem dejal) oznanilo božjega odpuščanja.
39.Neizmerno težko je tudi najbolj učenim teologom, istočasno pred ljudmi poveličevatipolnost odpustkov in odkritosrčnost kesanja.
40.Resnično kesanje išče in ljubi kazni; obilica odpustkov pa jih nasprotno odpušča inpovzroča nejevoljo proti kazni, ali vsaj daje priložnost za to.
41.S previdnostjo je potrebno pridigati o apostolskem (papeževem) odpustku, da ljudstvone bi napačno menilo, kako imajo odpustki prednost pred drugimi deli, namreč preddobrimi dejanji ljubezni.
42.Kristjane je potrebno poučiti: ni papeževo mnenje, da bi nakup odpustka kakor kolienačili z deli usmiljenja.
43.Kajti preko dejanj ljubezni ljubezen raste in človek postaja boljši; preko odpustka panasprotno: ni boljši, ampak je samo osvobojen kazni.
44.Kristjane je potrebno poučiti: dati revnim ali posoditi revnemu je boljše kot kupitiodpustek.
45.Kristjane je potrebno poučiti: Kdor vidi potrebnega in se zanj ne zavzame,ampak kupi odpustek, si ne pridobi papeževega odpuščanja, ampak božjo jezo.
46.Kristjane je potrebno poučiti: če nimajo denarja v izobilju, so dolžni tega obdržati za vsakdanje potrebe in se v nobenem primeru ne klanjati pred odpustki.
47. Kristjane je treba poučiti: kupovanje odpustkov je svobodno in ne ukazano.48. Kristjane je treba poučiti, da papež potrebuje in želi pri podelitvi odpustka v  veliko večji meri pobožne, za njega prinešene molitve, kot vdane prihodke.
49. Kristjane je potrebno poučiti: papežev odpustek je koristen v kolikor vanj ne polagamo svojega zaupanja; je pa nad vse škodljiv, če zaradi njega zanemarimo  strah božji.
50. Kristjane je potrebno poučiti: če bi papež vedel, kako pridigarji odpustkov  izterjujejo denar, bi rajši pustil Petrovo cerkev propasti v pekel, kakar da bi   bila zidana s kožo, telesi in kostmi njegovih vernikov.
51.Kristjane je potrebno poučiti: papež bi bil pripravljen (kar je njegova dolžnost) – če bimoral (v sili) Petrovo cerkev prodati in od svojega bogastva dati tem, kateri zdaj v veliki večini s pridigarji odpustkov izvablja denar.
52.  Ničevo   je   upanje   biti   zveličan   po   pismih   odpustkov,   pa   če   tudi   sam   komisar odpustkov ali sam papež za to zastavi svojo dušo.
53.Kristusovi   in  papeževi  sovražniki  so,  kateri  razglašajo,  kako   je  zaradi  pridiganja odpustkov božja beseda v ostalih cerkvah povsem umolknila.
54.Žalitve božje besede se dopušča, če v eni in isti pridigi odpustku odmerjajo več časa kakor božji besedi.
55.Mnenje   papeža   mora   neizogibno   biti:   če   odpustek   (ki   je   ta   najmanjši)   častijo   z zvonovi, procesijami in božjimi službami, potem mora evangelij (ki je ta najvišji) biti pridigan   (oznanjevan)   s   stoterimi   zvonovi,   s   stoterimi   procesijami   in   s   stoterimi božjimi službami.
56.Zakladi cerkve, iz katerih papež deli odpustke krščanskemu ljudstvu, niso dovolj dobro opisani, še manj pa znani.
57.Časni zakladi to očitno niso, ko pa mnogi pridigarji teh ne delijo radodarno, ampak jih raje kopičijo.
58.Tudi zasluge Kristusa in svetnikov to niso, ker te delujejo neprestano brez milosti papeža za notranjega človeka, tako kot križ, smrt in pekel za zunanjega človeka.
59.Reveže v cerkvi je sv. Laurentius imenoval kot zaklade Cerkve, toda on je uporabljal izrazoslovje svojega časa.
60.V   trdnem   prepričanju   označujemo   ključe   Cerkve   (ki   so   ji   po   zaslugah   Kristusa podarjeni) za te zaklade.
61.Jasno je, da za odpuščanje kazni in v posebnih primerih za odvezo zadostuje papeževa oblast.
62.Resničen zaklad Cerkve je evangelij o čudovitosti in milosti božji.63.Ta je iz dobrih vzrokov izredno zasovražen, ker iz prvih dela zadnje. (Mt 20,16)
64.Nasprotno je iz dobrih vzrokov zaklad odpustka izredno priljubljen, ker se iz zadnjih dela prve.
65.Zato so zakladi evangelija mreže, s katerimi so nekoč ribarili (lovili) bogate ljudi.
66.Nasprotno so zakladi odpustkov mreže, s katerimi sedaj ribarijo (lovijo) bogastvoljudi.67.Odpustek, kateremu pridigarji vzklikajo najvišje milosti, lahko tudi v resnici tako izgleda, v kolikor prinaša dobiček. 
68.V resnici pa je odpustek ta najmanjši, merjen z božjo milostjo in z usmiljenjem križa.
69.Škofje   in   župniki   so   dolžni   komisarje   apostolskih   odpustkov   dovoliti   z   vsem spoštovanjem.
70.Še veliko bolj pa so dolžni vse oči usmeriti in vsa ušesa obrniti (in paziti), da ti namesto papeževih naročil ne bodo pridigali svojih izmišljotin.
71.Kdor govori proti resnici apostolskega odpustka, ta bodi obsojen in preklet.
72.Kdor nastopi proti samovolji in razuzdanosti govorov pridigarjev odpustkov, ta bodiblagoslovljen.73.Kakor   papež   upravičeno   grozi   s   prekletstvom   tem,   ki   na   vse   mogoče   načine povzročajo škodo trgovanju z odpustki,
74.tako hoče veliko bolj z izobčenjem zadeti te, ki pod pretvezo odpustkov delajo škodo sveti ljubezni in resnici.
75.Meniti, da je papežev odpustek tako učinkovit, da človeka lahko reši tudi takrat, če bita – kar je nemogoče – oskrunil (posilil) božjo mater je nesmisel.
76.Mi nasprotno menimo, da papežev odpustek ne more izbrisati niti tega najmanjšega odpustljivega greha, kar se krivde tiče.
77.Ko se govori, da tudi sv. Peter, če bi bil zdaj papež, ne bi mogel podeliti nobene večje milosti, je to obrekovanje sv. Petra in papeža.
78.Mi   nasprotno   trdimo:   Ta   in   vsak   papež   ima   še   večje   milosti,   namreč   evangelij, karizmatične sposobnosti, darove zdravljenja itd., kot pravi 1. Kor 12, 28.
79.Trditev, da visoko povzdignjen odpustkarski križ, okrašen s papeževim grbom ima enako moč kot Kristusov križ, je obrekovanje Boga.
80.Upravičeno   bodo   morali   biti   enkrat   odstranjeni   (zavrnjeni)   škofje,   duhovniki   in teologi, ki dopuščajo, da se ljudem ponujajo takšni govori.
81.Tako so predrzne (nesramne) pridige o odpustkih vzrok, da tudi učenim možem, ni lahko braniti do papeža dolžno spoštovanje pred lažnimi obtožbami ali vsaj pred zbadljivimi vprašanji laikov.
82.Na primer: zakaj papež ne izprazni vic iz čiste ljubezni in zaradi hudih stisk duš, torej iz   najbolj   tehtnih   vzrokov,   če   vendar   brez   števila   duš   rešuje   zaradi   brezdušnega denarja,  ki   se   daje   za   gradnjo   Petrove   cerkve,   torej   iz   povsem   brezpomembnih vzrokov?
83.Nadalje: Zakaj se opravljajo maše zadušnice in obletnice za pokojne in zakaj papež neda za to darovani denar nazaj ali ne pusti, da bi ga darovalec vzel nazaj, ko pa je nepravično še naprej moliti za pravkar rešene iz vic?
84.Nadalje:  Kakšna nova usmiljenost  Boga in papeža  je to, da se brezbožnikom  in sovražnikom dovoljuje, da za denar rešujejo pobožne (verne) in od Boga ljubljene duše; da se te pobožne in od Boga ljubljene duše zaradi lastnega trpljenja (stisk) ne morejo rešiti iz zastonj podarjene ljubezni?85.Nadalje: Zakaj stara pravila o pokori, ki so že zdavnaj preživeta in mrtva, spet uvajajo odpustke, ki se plačujejo z denarjem, kot da bi bila ta pravila še vedno v veljavi?86.Nadalje:  Zakaj   papež,   katerega   bogastvo   je   danes   večje   od   največjega   Crassusa, Petrovo cerkev rajši ne gradi s svojim lastnim denarjem, kakor z denarjem revnih vernikov?
87.Nadalje: Kaj papež odpušča tem ali kaj le deloma tem, ki imajo zaradi popolnega kesanja pravico do popolnega odpuščanja in do popolne udeležbe?
88.Nadalje: Ne bi bilo za Cerkev najbolje, ko bi papež to, kar on dela enkrat dnevno vsakemu verniku, stokrat na dan podelil odpustek in delež?
89.Če gre papežu pri odpustkih bolj za rešitev duš kot za denar, zakaj je potem razveljavil prej veljavna (dovoljena) pisma in odpustke, čeprav so bili ti enako učinkoviti?
90.Te nadvse neprijetne pomisleke laikov odpravljati le z nasiljem, ne pa jih odpraviti iz sveta s pametnimi pojasnili (razlagami), pomeni Cerkev in papeža izročati posmehu sovražnikov in kristjane onesrečiti.
91.Če bi po papeževi zamisli in v njegovem duhu pridigali o odpustkih, bi bili vsi oni pomisleki zlahka odstranjeni, da, niti jih ne bi bilo.
92.Zato proč z vsemi temi preroki, ki Kristusovemu ljudstvu govorijo: »Mir, mir«, mi rupa nobenega. (Jer 6,14)
93.Zveličanje vsem tem prerokom, ki Kristusovemu ljudstvu govorijo: »Križ, križ«, četudi o križu ni ničesar čutiti.
94.Kristjane je potrebno opomniti, da je Kristus njihova glava, da bi se mu trudili slediti preko trpljenja, smrti in pekla.
95.In toliko bolj v to zaupati ter preko mnogih bridkosti priti v nebesa, kot pa preko varnosti dozdevnega, navideznega miru.

]]> 2023-03-10 11:14:58 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511702245 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511712856 Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko-reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luther. Luther je 29. oktobra 1517 na vrata wittenberške cerkve nabil 95 tez, v katerih je zarisal ideje o prenovi (Rimskokatoliške) Cerkve. Zlasti ostro je nastopil proti nekaterim praksam, ki so se izoblikovale v Rimskokatoliški Cerkvi v srednjem veku, npr. prodajanje odpustkov za denar ipd.Rimskokatoliška Cerkev ni privolila v predlagano prenovo in je Luthra izobčila, kar je pripeljalo do pojava novih krščanskih verskih skupnosti, ki jih imenujemo Luteranske Cerkve ali Evangeličanske Cerkve.Glavne ideje luteranstva:Dogme, ki so jih razglasili papeži in Cerkveni koncili niso obvezujoče. Pravo vero razkriva samo Sveto Pismo (sola Scriptura).Glava Cerkve (tj. skupnosti vseh vernih) ni papež, pač pa Jezus Kristus (solus Christus).Za zveličanje niso potrebna dela, ki jih predpisuje Cerkev, in Cerkveni odpustki, pač pa samo vera (sola fide).Odrešenje človeku podeljuje samo Božja milost (sola gratia).Obstajata samo dva zakramenta, ki ju je postavil Kristus: krst in sveta večerja(evharistija). Ostale katoliške zakramente so si izmislili pozneje.Upoštevati je treba Deset Božjih zapovedi v originalni obliki, vključno z zapovedjo "Ne imej drugih bogov", "Ne moli podob" ipd. Čaščenje svetnikov in podob (ikonodulija) je neprimerno.Marijo je treba spoštovati kot Jezusovo mater, neprimerno pa jo je po božje častiti.Duhovniški celibat je zahteva papeža, ne pa Jezusa, zato ga ni treba upoštevati.

]]> 2023-03-10 11:25:55 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511712856 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511720475 Preko intenzivnega študija teologije apostola Pavla ter teologije cerkvenega očeta Avguština je Luther dobival čedalje večje prepričanje, da biblični pojem »božja pravičnost« ne opisuje jeznega in kaznujočega temveč milostnega in dobrega Boga, kateri človeka zaradi vere v omiloščuje in opravičuje. Prav zato je prišlo do konflikta s pridigarjem Tetzlom, ki je na zapoved nadškofa iz Mainza leta 1517 na vzhodu Nemčije prodajal odpustke. Po tem ko je Luther najprej ostro pridigal proti taki obliki odpustkov je 31.oktobra 1517 s pribitjem 95 tez na vrata Grajske cerkve (Schlosskirche) v Wittenbergu pozval na dišputo o odpustkih. Luthru je v prvi vrsti šlo za božjo besedo, kakor je zapisana v Svetem pismu, ki bi morala imeti vodilno vlogo pri cerkvenem oznanjanju in učenju. Cerkvene tradicije – kot na primer »odpuščanje grehov« v zameno za denar – ne smejo imeti nikakršne avtoritete. Čeprav ni prišlo do dišpute pa so se Luthrove teze vseeno zelo hitro razširile tako, da je papež Lev X. junija 1518 začel s procesom proti »heretiku Luthru«.]]> 2023-03-10 11:33:47 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511720475 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511723677 Med leti 1518 – 1521 je spor med rimsko cerkvijo in Martinom Luthrom ter njegovimi privrženci dobival čedalje več privržencev na eni in drugi strani. Na jesen 1518 je v Augsburgu na cesarskem parlamentu Luthra zaslišal kardinal Kajetan ter ga silil k temu, da prekliče svojih 95 tez. Luther je odklonil vsakršen preklic ter zahteval naj se cela stvar reši na cerkvenem zboru.Tudi dišpute, ki so sledile v letu 1519 niso zbližale strani. Leta 1520 je Luther napisal tri pomembne spise v katerih je razvil natančen program za reformo Cerkve: reformo papeštva, reformo življenja cerkve (npr. samostanskega življenja, celibata duhovnikov, maše in 
odpustkov), reformo zakramentov ter poudarek »svobode kristjana«. Tem spisom, ki so se bliskovito razširili ter pridobili za reformacijo veliko privržencov, je sledila s strani paža bula o Luthrovem izobčenju iz Cerkve (15.junij 1520), katero je Luther takoj zažgal. 3.januarja 1520 je bil dokončno ekskomuniciran iz Cerkve.]]> 2023-03-10 11:37:05 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511723677 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511729353 Politični odnosi v Luthrovi dobi so onemogočili odločne ukrepe proti njemu. V Fridrihu modrem, saškem knezu, je Luther dobil podporo pred procesom v Wormsu kjer je leta 1521 pred mladim cesarjem Karlom V. moral zagovarjati svojo teologijo. V slavnem govoru pred »cesarjem in kraljestvom« 18.aprila 1521 je Luther o svoji teologiji povedal:»Če me ne bodo prepričali s Svetim pismom ali z ostalimi trdnimi razumskimi dokazi – ker neverjamem niti papežu niti cerkvenim zborom, bom ostal zvest dokazom iz Svetega pisma. In tako dolgo dokler je moja zavest osvojena s Svetim pismom ne bom, in niti ne želim, preklicati kar sem povedal ker delati proti zavesti ni dobro. Bog mi pomagaj. Amen«Ker Luther ni želel preklicati svoje teologije je moral 26.maja 1521 zapustiti Worms. Cesar je ukazal preganjati Luthra in njegove privržence ter požgati vse reformatorjeve spise. Nevarnosti je Luthra rešil knez Fridrih modri. Na poti nazaj do Wittenberga je bil Luther »ugrabljen« v Thüringenu ter vzet v zavetišče na grad Wartburg]]> 2023-03-10 11:43:30 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2511729353 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512034776 Na gradu Wartburg je bil Luther kot »vitez Jurij« skrit skoraj eno leto. Ta čas je izkoristil za prevod Nove zaveze v nemški jezik kar mu je uspelo v dveh in pol mesecih. V času Luthrovega bivanja na Wartburgu se je reformacija širila z Wittenberga v ostale dele nemške dežele tako, da se je bilo moč zaslediti konfesionalno razdelitev nemškega cesarstva. Nekateri deli cesarstva so se pridružili reformacijskemu gibanju dočim so nekateri ostali verni »stari veri«. V tem času so se izoblikovala prva napetja v reformacijskem gibanju. Za Luthra je bilo pomembno leto 1525. Spomladi tega leta je bil vpleten v kmečko vojno na strani kneza. V istem letu se je poročil z nekdanjo redovnico Katarino von Bora. Ker je bil cesar že od leta 1520 naprej obremenjen z branjenjem zunanjih mej cesarstva je dobilo veliko število deželnih knezov možnost priključiti se k reformaciji tako da proces v Wormsu ni imel bistvenega vpliva na širjenje reformacije. Stanje se je spremenilo ko je cesar Karel V. sklical poleti leta 1530 cesarski zbor v Augsburg, da bi končno sam posegel v verska vprašanja]]> 2023-03-10 15:59:12 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512034776 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512043653 Kot cesarski izobčenec Luther ni mogel sam sodelovati na cesarskem zboru v Augsburgu. Med časom se je zadrževal na trdnjavi Coburg od koder je bil vsaj preko pisem povezan s svojimi prijatelji, ki so bili tedaj v Augsburgu. Luthrov somišljenik in drugi mož reformacije Filip Melanchthon je tako namesto Luthra branil evangeličasnko vero pred cesarjem in zbranimi teologi s pomočjo veroizpovednega spisa – Augsburške veroizpovedi (Confessio Augustana), ki velja za enega od najpomembnejših evangeličanskih veroizpovednih spisov. Luther je Melanchthonu s trdnjave Coburg pomagal kolikor je le mogel. Tudi v Augsburgu ni prišlo do enotnosti med katoliško in evangeličansko stranjo.]]> 2023-03-10 16:06:28 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512043653 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512049608 Luther je skozi vsa ta leta neutrudno pisal, prevajal in pridigal božjo besedo. Ohranili so se mnogi njegovi spisi, pisma ter traktati. Utrujen od dela in nenehnega soočanja se z nasprotnikireformacije je slabel. Pozimi 1546 je potoval v Eisleben, da bi rešil dedne zahteve grofa v Mansfeldu. Po dolgih pogovorih se je Luthrovo zdravstveno stanje poslabšalo. Luthrovo srce se je ustavilo v noči iz 17. na 18. februar 1546. Njegovi posmrtni ostanki so v grobnici pod prižnico grajske cerkve v Wittenbergu.

]]> 2023-03-10 16:11:15 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512049608 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512052023 Za lažjo predstavitev ;)]]> 2023-03-10 16:13:18 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512052023 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512055139 1. Učbenik za zgodovino, 2. letnik
2. Martin Luther- Biography, Accomplishments, Reformation
https://www.britannica.com/biography/Martin-Luther 
3. Internet Encyclopedia of Philosophy
 https://iep.utm.edu/luther/
4.  The story of Martin Luther
https://www.monergism.com/thethreshold/sdg/Reformation.Church.History.Martin.Luther.pdf
5. Martin Luther- teze
https://dijaski.net/get/zgo_ref_luther_martin_01.pdf]]> 2023-03-10 16:15:57 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512055139 minauranjek https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512065147 1.V Sloveniji se je evangeličanska cerkev Augsburške verske izpovedi ohranila predvsem v Prekmurju in je s približno 18.000 verniki 4. največja veroizpoved v Sloveniji. Obsega 13 cerkvenih občin
2. Da postane duhovnik, mu je dala idejo izkušnja, ko je skoraj umrl.
3. bil je poročen s Katarino von Bora. Govori se, da je ona bila tista, ki je njega vprašala za poroko.

]]> 2023-03-10 16:24:27 UTC https://padlet.com/minauranjek/4d8p5uavjpq3ozt9/wish/2512065147