<?xml version="1.0"?>
<rss version="2.0">
   <channel>
      <title>Čas po drugi svetovni vojni by Andrej Purgaj</title>
      <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv</link>
      <description>V svojem domačem okolju poišči stavbo, ki je bila zgrajena v času obstoja Jugoslavije in bi bila lahko tudi zanimiva obiskovalcem tvojega domačega kraja. Stavbo fotografiraj, jo naloži na padlet. Pod sliko napiši ime stavbe, kje se nahaja in opiši zgodbo stavbe.</description>
      <language>en-us</language>
      <pubDate>2016-08-24 08:42:26 UTC</pubDate>
      <lastBuildDate>2023-05-17 19:53:34 UTC</lastBuildDate>
      <webMaster>hello@padlet.com</webMaster>
      <image>
         <url></url>
      </image>
      <item>
         <title></title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/161169675</link>
         <description><![CDATA[]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-03-20 13:43:43 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/161169675</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Čas po drugi svetovni vojni- Maja Teršek</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/161264320</link>
         <description><![CDATA[]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/184405181/b90e84cf8374b6076b8fa1a012d90eac/ooo.png" />
         <pubDate>2017-03-20 17:20:51 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/161264320</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Twicklova vila - Dominik Petrovič</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/162604393</link>
         <description><![CDATA[<div>Twicklova vila se nahaja na Ribniški ulici 12 v Mariboru. Zgradil jo je baron Twickel v prvi polovici 19. stoletja  iz nekdanjega kompleksa poslopij bivše grajske pristave. Stavba ima arkadno teraso oziroma balkon na zahodni in prizidek z mansardno streho na južni strani. </div>]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/183977513/dfd55671260e774448580891e9447ac8/250px_TwicklovaVila.jpg" />
         <pubDate>2017-03-26 08:34:56 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/162604393</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Tovarna avtomobilov Maribor-Žana Nežmah</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175004717</link>
         <description><![CDATA[<div>Tovarna je delovala že v času 2. Svetoven vojne, ko so Nemci potrebovali primerno lokacijo za gradnjo letalskih delov. <br>Po koncu vojne so se odločili, da se bo podjetje iz letalske industrije preusmerilo v avtomobilsko proizvodnjo. Kmalu za tem se je podjetje preimenovalo v <em>Tovarno avtomobilov Maribor Tezno</em>. Prvi <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Avtomobil">avtomobil</a>, ki so ga naredili v novi tovarni, je bilo tovorno vozilo <strong>Pionir</strong>.<br>TAM je sčasoma postal največji proizvajalec tovornjakov in avtobusov v <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Socialisti%C4%8Dna_federativna_republika_Jugoslavija">Jugoslaviji</a>.<br>Leta 1961 se je tovarna preimenovala v <em>Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor</em>. <br>Po razpadu Jugoslavije so bile uvedene reorganizacije podjetja; ustanovljeno je bilo več manjših podjetij (MPP Vozila, MPP Gonila, MPP Tesnila . Kljub vsemu je bil 3. junija <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/1996">1996</a> za vse odvisne družbe, tudi za Tovarno avtomobilov Maribor, uveden <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ste%C4%8Daj">stečaj</a>.<br>Marca leta 2001 so s pripojitvijo razcepljenih družb ustanovili podjetje TVM – <a href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tovarna_vozil_Maribor&amp;action=edit&amp;redlink=1">Tovarno vozil Maribor</a>. Izdelujejo avtobuse, nadgrajujejo oziroma predelujejo dostavna vozila znamke Iveco in izdelujejo šasije. Leta 2004 je postala večinski lastnik TVM skupina Viator &amp; Vektor.<br>Po velikih finančnih izgubah Tovarne Vozil Maribor v letih 2008-10 je podjetje uvedlo stečaj. <br><br></div><div><br></div>]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/198223536/b7a2cb9a488c751172918b2f623f0097/800px_TAM_logo.jpg" />
         <pubDate>2017-06-02 16:40:19 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175004717</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Tekstilna tovarna Maribor MTT Žan Trpin</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175405654</link>
         <description><![CDATA[<div>Mariborska tekstilna tovarna (MTT) se je nahajala na območju nekdanje Hutterjeve tovarne in je nastala z združevanjem predvojnih tekstilnih tovarn. Leta 1946 so se tovarne Roteks,  Jugosvila in Jugotekstil združile v podjetje Mariborske bombažne tkalnice,  1947 pa MA-VA ter Hutter in drug v Mariborsko tekstilno tovarno. Obe podjetji sta se leta 1949 združili v MTT.</div><div>Med leti 1962 in 1990 so se priključile še Tabor – Merinka, Tovarna sukanca in pozamenterije in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk.</div><div> </div><div>Mariborska tekstilna tovarna je bila največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji. Leta 1951 je kot prva tekstilna tovarna v Mariboru in Sloveniji pričela izvažati tkanine. MTT je redno nastopala na sejmih v Jugoslaviji, tedanjem Češkoslovaškem in v Nemčiji. Izvažala je v Italijo, Nemčijo, na Norveško in Švedsko, v Tanzanijo, Sudan, Savdsko Arabijo, Jordanijo, Irak in Libanon.</div><div> </div><div>Leta 1990 se je MTT razdružila v: MTT Tovarna tkanin Melje, Tabor, Merinka, Tovarna sukanca in pozamenterije in Tovarna volnenih izdelkov Majšperk.</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/191635406/b9bc8536d7f3d232130470b6ce0a7125/mtt_zgradba.jpg" />
         <pubDate>2017-06-06 14:58:16 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175405654</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Kini Udarnik- Belmin Hankić</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175891724</link>
         <description><![CDATA[<div><a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Kino"><strong>Kino</strong></a><strong> Udarnik</strong> so zasnovali v 30. letih 20. stoletja. Ta <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Objekt">objekt</a> je ponujal veliko <a href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Javno&amp;action=edit&amp;redlink=1">javnih</a> in zasebnih vsebin. Poleg kino dvorane je arhitekt <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0ubic">Šubic</a> v <a href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stavba&amp;action=edit&amp;redlink=1">stavbo</a> umestil še <a href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Keglji%C5%A1%C4%8De&amp;action=edit&amp;redlink=1">kegljišče</a>, restavracijo s kavarno, trgovine, pisarne in stanovanja. V 90. letih je predstavljala najsodobnejšo kino dvorano v <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Maribor">Mariboru</a>.</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/186398554/1105de415056ef057f499e1c72b79576/670x420_udarnik2.jpg" />
         <pubDate>2017-06-09 15:02:25 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175891724</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Stadion Ljudski vrt - Benjamin Harb</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175914168</link>
         <description><![CDATA[<div>Stadion&nbsp; je bil zgrajen leta 1962, največje spremembe pa je doživel po letu 1994, ko so bili postavljeni reflektorji za igranje nočnih tekem, lesene klopi so zamenjali plastični stoli, leta 1999, ko se je NK Maribor, ki je domačin tekem v Ljudskem vrtu, uvrstil v <strong>Ligo prvakov</strong>, pa se je povečala kapaciteta stadiona, izgradili so se spremljevalni prostori, kot so klubski lokal, novi garderobni in klubski prostori v pod tribuno. </div>]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/202659983/ae7bc58abfc2fd1ea320e284f6cdbb69/Delo_Foto_20121206161021_74869500.jpeg" />
         <pubDate>2017-06-09 18:55:22 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175914168</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Spomenik NOB - Aljaž Pokrivač</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175915120</link>
         <description><![CDATA[<div><br>Bronast spomenik je delo Slavka Tihca iz leta 1975 in se nahaja na Trgu svobode.<br><br></div><div><br>Razglas o streljanju in poslovilno pismo:<br><br></div><div>V spomeniku so vdolbeni presnetki razglasov o streljanju talcev in upornikov, ki so bili med drugo svetovno vojno obsojeni na smrt (667 ubitih), ter poslovilno pismo na smrt obsojenega Jožeta Fluksa. <br><br></div><div><br>Kodžak?<br><br></div><div>Spomenik je sicer Mariborčanom veliko bolj poznan pod imenom "Kodžak", kajti podoba spomenika spominja na gologlavega detektiva Kojaka.</div><div><br><br></div>]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/204507698/07c52a1a075907169ba53ac3dd15dc9c/online_155230_300.jpg" />
         <pubDate>2017-06-09 19:05:14 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175915120</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Muzej narodne osvoboditve Maribor- ANJA SRAKA</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175915712</link>
         <description><![CDATA[<div><br>Muzej narodne osvoboditve Maribor je začel delovati kot samostojna muzejska ustanova 1. maja 1958. Ustanovil ga je takratni Okrajni ljudski odbor Maribor. Njegovi zametki pa segajo že v leto 1947, ko je bila v Pokrajinskem muzeju v Mariboru odprta zbirka o narodnoosvobodilnem boju.&nbsp; Gre za zgodovinski muzej, ki se ukvarja z muzeološko in historiografsko obravnavo novejše zgodovine severovzhodne Slovenije.<br><br>Muzej ima svoje prostore<strong> v meščanski vili</strong> na vogalu Mladinske ulice in Ulice heroja Tomšiča, ki jo je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja dal zgraditi mariborski podjetnik Scherbaum.&nbsp;</div>]]></description>
         <enclosure url="http://www.isic.si/program/13/215/muzej-narodne-osvoboditve-maribor-prost-vstop.html" />
         <pubDate>2017-06-09 19:14:38 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/175915712</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Spomenik talcem -Špela Bočnik</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/176443618</link>
         <description><![CDATA[<div>V sodnih zaporih v Sodni ulici je bilo v letih 1941-1945 zaprtih mnogo zavednih Slovencev. 661 jih je bilo ustreljenih, na kar spominja spomenik, vzidan v zahodno stranico dvoriščnega obzidja zaporov.<br><br></div><div>Na granitni plošči so zapisana imena ustreljenih, v nišah v zidu pa so postavljene žare s pepelom talcev, kar je zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj.<br><figure class="attachment attachment-preview" data-trix-attachment="{&quot;contentType&quot;:&quot;image&quot;,&quot;height&quot;:1199,&quot;url&quot;:&quot;https://maribor-pohorje.si/images/temp/big/Spomenik_talcem_Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_Natasa_Mlakar_2.jpg&quot;,&quot;width&quot;:1600}" data-trix-content-type="image"><img src="https://maribor-pohorje.si/images/temp/big/Spomenik_talcem_Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_Natasa_Mlakar_2.jpg" width="1600" height="1199"><figcaption class="caption"></figcaption></figure></div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2017-06-14 18:04:23 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/176443618</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Župnjiska cerkev sv.Martina v Kamnici-Urška Gostenčnik</title>
         <author>urska_gost26</author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/176595711</link>
         <description><![CDATA[<div>Sredi 18. stoletja so cerkev <strong>preuredili v baročnem stilu</strong>: okrašena je s freskami Georga Rafa iz Sv. Andraža v Labotski dolini iz leta 1748 in Antona Lerchingerja iz Rogatca iz leta 1753 ter z dragoceno opremo, stvaritvijo Jožefa Holzingerja iz let 1767 in 1778 in že omenjenega slikarja Lerchingerja.</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/75673892/d50c5b71ab61e59d360b783c14b4869e/Sv_Martin_Kamnica_Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_Karmen_Razlag_1.jpg" />
         <pubDate>2017-06-15 19:44:27 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/176595711</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Trg Alfonza Šarha Slovenska Bistrica</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/176596655</link>
         <description><![CDATA[<div>Slovenska Bistrica se uvrša med eno od starejših mest v Sloveniji. Trg Alfonza Šarha je arhitekturno zelo pester. Trg se je ob deželni cesti razvil v prvi polovici 18. stoletja kot Novi trg. Kip Brezmadežne daje trgu osrednji poudarek. Postavljen je bil leta 1771 ter je verjetno delo Vida Konigerja. Stoji na kamnitem stebru s kamnitim vencem. V letu 1996 so znamenje obnovili. Kip Marije je bil pozlačen in restavriran. Steber in kamniti postavek sta bila na novo izklesana. Prazna vogalna niša na hiši ob mostu je mesto lesenega kipca Janeza Nepomuka, ki se sedaj nahaja v gradu Slovenska Bistrica. Poleg kipa so znamenitosti tudi: župna cerkev svetega Jerneja, kip Ivana Sojča, ki predstavlja Antona Martina Slomška z Blažetom in Nežico, Slomškov dom, kamniti most čez Bistrico, neobaročna stavba ob Mariborski cesti in drugo. Cerkev svetega Jerneja se v starih listinah prvič omenja okoli leta 1240. V cerkvi je šest renesančnih nagrobnikov in orgle iz leta 1724. Ob župni cerkvi je sprehajališče, ki privablja domačine in okoličane. Slomškov dom so pričeli graditi v letu 1937 na mestu nekdanje mežnarije. Objekt je bil zgrajen za potrebe takratnih kulturnih in duhovnih prizadevanj v mestu. Uporabi je bil predan dobro leto pred 2. svetovno vojno.<br>Nika Juhart<br><br><br><br></div>]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/200956280/0b8d0484f6c3843ab6bc18a5e05dd061/IMG_3713_slovenska_bistrica_trg_alfonza_sarha_marijino_znamenje_zupna_cerkev_sv_jerneja_big.jpg" />
         <pubDate>2017-06-15 19:59:08 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/176596655</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Franciskanska cerkev v Mariboru, Nika Potušek</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/176599784</link>
         <description><![CDATA[<div><em>Kratka zgodovina:</em><br>Manjši bratje so prišli v Maribor verjetno že leta 1240. Leta 1282 so si sezidali samostan pri podružni cerkvi Marije Vnebovzete. Podoba Matere usmiljenja je prišla v cerkvico 1747. Tega leta so se preselili v dotedanji kapucinski samostan, leta 1864 pa so frančiškani prevzeli Marijino cerkev skupaj s slovensko župnijo. Leta 1900 so sezidali nov samostan in novo cerkev, ki je od leta 1906 bazilika.</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padletuploads.blob.core.windows.net/prod/205394383/1f948a14d7123b18a76ae85810eb718d/IMG_3397.jpg" />
         <pubDate>2017-06-15 20:43:48 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/andrej_purgaj/473q4mgfvudv/wish/176599784</guid>
      </item>
   </channel>
</rss>
