<?xml version="1.0"?>
<rss version="2.0">
   <channel>
      <title>Znanstveniki v biologiji, Poklici s področja bioloških ved by Simona Hudrap</title>
      <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona</link>
      <description>Najdi na spletu podatke in jih naloži v padlet</description>
      <language>en-us</language>
      <pubDate>2017-12-14 13:20:54 UTC</pubDate>
      <lastBuildDate>2025-11-01 21:02:24 UTC</lastBuildDate>
      <webMaster>hello@padlet.com</webMaster>
      <image>
         <url>https://padlet-assets.s3.amazonaws.com/icons/Hotsun.png</url>
      </image>
      <item>
         <title>Louis Pasteur_Anja Pušnik</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291150855</link>
         <description><![CDATA[<div>Louis Pasteur je francoski mikrobiolog in kemik. Rodil se je 27.12. 1822,umrl pa je 28. 9. 1895 po številnih srčnih napadih. Imel je 5 otrok, 4 hči in enega sina. Znan je kot oče mikrobiologije in imunologije bil je tudi prvi ki je razvil cepivo proti virusu. Po njemu je poimenovana pastelazacija.</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/320201758/1ac494ec0cbae7ae05d977d43c7c9144/Screenshot_20181010_121751.png" />
         <pubDate>2018-10-10 10:09:36 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291150855</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Matthias Schleiden(Dolores Ošlovnik)</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151067</link>
         <description><![CDATA[<div>Rodil se je 5.aprila 1804, umrl pa je 23.junija 1881. Napisal je veliko knjig. Bil je nemški botanik. Študiral je v univerzi v Heidelbergu. Eni od njegovih knjig je naslov Principles of scientific botany. Delal je z Teodorjem Schwannom in z Rudolfom Virshowom. Imel je tudi svoje misli. Ena od njih je: new cells must have propagated from the nuclei of old cells. Rekel je,da imajo vse rastline celice.</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/320188772/80bbfd2f4b453b67408f793103f15219/2B5E2694_A980_4AA4_B59C_E457A2A386AD.jpeg" />
         <pubDate>2018-10-10 10:10:32 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151067</guid>
      </item>
      <item>
         <title>BIOINFORMATIKA(Mojca Kohn)</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151186</link>
         <description><![CDATA[<div>Je interdisciplinarna veda, ki združuje znanje biologije, biokemije, genetike, matematike, statistike in računalništva ter informatike. Cilj je razumevanje bioloških procesov na področju celic in organizmov. Ukvarja se z razvojem orodij, metod in postopkov za urejanje, analizo in iterpretacijo bioloških podatkov, ki temelji na področju nukleotidov in proteinskih zaporedjih. Bioinformatika uporablja podatke visokogostotnih meritev (npr. tehnologija naslednje generacija sekvenciranja) in pristope za njihovo integracijo v matematične modele bioloških sistemov, s pomočjo katerih rešujemo raznovrstne probleme pri biologiji, medicini, farmaciji,...</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2018-10-10 10:11:05 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151186</guid>
      </item>
      <item>
         <title>BIONIKA(Maja Cigler Balant)</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151193</link>
         <description><![CDATA[<div>Bionika je prepisovanje ali posnemanje stvari iz živega sveta v vsakdanje življenje. Narava nam daje ogromno načel, ki so lahko zelo uporabna, bistvo pa je prav v prenašanju principov v tehniške naprave na nivoju inženirja bionike. V praksi lahko najdemo ogromno primerov, ki so zelo uporabni, veliko pa jih je še neugotavljenih. Besedo bionika je leta 1958 skoval ameriški zdravnik in častnik Jack E. Steele. Ločimo: biološko bioniko, tehniško bioniko, teoretično bioniko. Bionika je tesno povezana z biologijo, fiziko, kemijo in tehniškimi znanostmi.<br>Primer: za helikopter so idejo vzeli od kačjega pastirja</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/320188409/64929ade2e16437071b2dd2acc43acfb/807BB58F_5F9B_42D6_8072_F05B4DC475F9.jpeg" />
         <pubDate>2018-10-10 10:11:07 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151193</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Klavdij Galen</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151256</link>
         <description><![CDATA[<div>Je bolj poznan kot Galen iz Porgamona,bil je Grški zdravnik in filozof.<br>Uplival je na številne znanstvene discipline(Anatomija,fizologija,logika)<br>Ugotovil je da kri kroži ,srce pa pri tem deluje kot crpalka<br>Njegove toerije so pripomogle k medicini pred 1300&nbsp;leti</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2018-10-10 10:11:26 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151256</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Kranjska arhiktektura</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151281</link>
         <description><![CDATA[<div>Nika Ogriz<br>Je oblikovanje zunanjih javnih površin, ter ekološko oblikovanje vseh vidikih oblikovanja.<br>To so parki, botanični vrtovi, aboretumi...<br>Arhiktekturo lahko študeramo v biotehniških šolah.<br>Poznati moras dobro rastline.<br><br><br><br></div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2018-10-10 10:11:34 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151281</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Charles Darwin(Laura Filip)</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151304</link>
         <description><![CDATA[<div>Charles Robert Darwin je angleški naravoslovec.Rodil se je 12.Februarja1809 Shreusbury (Anglia).Umrl je 19.Aprila 1882 Vas Downe (Anglia).<br>Charlen Darwin je bil izmed največjih naravoslovcev vseh časov.Razvil in predstavil je teorijo,ki predpostavlja,da so se živa bitja razvila iz skupine prednika.Bil je prvi,ki je podal razlog raznolikosti življenja na zemlji bres posredovanja nadnaravnihsil.Dobil je kraljevo medaljo od kraljeve družbe.<br><br><br></div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/322702644/ef72d27c8809faf90a05e84c8cd5d53a/3B38C9E0_1FB3_4351_9222_D2E3CE691562.jpeg" />
         <pubDate>2018-10-10 10:11:37 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151304</guid>
      </item>
      <item>
         <title>William Harvey(Nika Kogelnik)</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151363</link>
         <description><![CDATA[<div>William Harvey je bil angleški zdravnik,anatom in fizolog.Rojen je bil 1.4.1778 v Folkestone,Anglija , umrl pa je 3.6.1657 v Roehampton,London,Anglija.Njegov največji dosežek je odkritje principa delovanja srca in krvnega obtoka.Podrobno je opisal sistemski krvni obtok in lastnosti krvi,ki jo srce potiska proti možganom in preostalim delom telesa.<br><br></div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/320188976/9caecc75c6241a5500fd6e3d0374dea3/95AFBF13_177D_409D_8A09_DCD5F46CF2C0.jpeg" />
         <pubDate>2018-10-10 10:11:51 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151363</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Bernard katz</title>
         <author>filip_krivec</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151405</link>
         <description><![CDATA[<div>Njegovo delo je bilo ključno za razumevanje osnovnih lastnosti kemičnih sinaps, povezav, prek katerih se dogaja signalizacija med nevroni. V 1950. letih je preučeval biokemijske lastnosti in delovanje nevrotransmiterja acetilholina, ene od snovi, ki so udeležene pri signaliziranju. Ugotovil je, da se acetilholin v sinapsah vedno sprošča v »kvantih« - količina acetilholina, ki se sprosti ob signalu, ni nikoli manjša od določene vrednosti, če je večja, pa je vedno mnogokratnik najmanjše. Rojstvo</div><div>26. marec 1911</div><div>Leipzig</div><div>Smrt</div><div>20. april 2003 (92 let)</div><div>London<br>Filip krivec</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/311559860/1a9fd9365034ced252ca1ba4f39bc675/220px_Sir_Bernard_Katz.jpg" />
         <pubDate>2018-10-10 10:12:00 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151405</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Carl Von Linne</title>
         <author></author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151452</link>
         <description><![CDATA[<div>Carl Von Linne oz. Carl Nilsson Linnaerus se je rodil 23. maja 1707 in umrl 10. januarja 1778 pri 70. letih.<br>Bil je Švedski botanik, zdravnik in zoolog. Linnaeus ali &gt;&gt;oče taksonomije &lt;&lt; se je ukvarjal z znanstvenimi poimenovanji rastlin z latinskimi imeni. Njegovo najpomembnejše delo je Systema Naturae, ki so jo ponatisnili kar 12 krat. Naravo je razdelil v tri kraljestva: zeli,&nbsp;živali, minerale in uporabljal je 5 ravni: razred, red, rod, vrsta, različica.<br>Njegov oče je hotel, da postane Linnaeus duhovnik, a ga je lokalni zdravnik prepričal, da ga pošlje na Univerzo v Lundu. Zaradi stanja botaničnega vrta, ki naj bi ga uredil, so mu svetovali, da bo imel boljše pogoje na Univerzi v Uppsali.<br><br>Kaja Sudar</div>]]></description>
         <enclosure url="https://albertvataj1966.files.wordpress.com/2012/05/carl_von_linnc3a9.jpg" />
         <pubDate>2018-10-10 10:12:10 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291151452</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Domen </title>
         <author>domen_spenger</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291152335</link>
         <description><![CDATA[<div>Marcello Malpighi<br>Je bil italijanski biolog in fizik,ki se je v zgodovini zapisal kot oče mikroskopske antonomije, fiziologije in embriologije. Rodil se je leta 1628. Umrl pa leta 1694. Bil je prvi, ki je opazil kapilare v živalih. Leta 1666 je napisal delo De polypo cordis v kateri je razložil kroženje krvi po telesu in samo sestavo krvi.</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/311560074/4035022db203ce6b7328dd7c4fd8db4d/20181010_121907.jpg" />
         <pubDate>2018-10-10 10:15:34 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291152335</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Genski inženiring (Natalija)</title>
         <author>natalija_sajher</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291152763</link>
         <description><![CDATA[<div>Genski inženiring je proces dodajanja nove DNK (deoksiribonukleinske kisline) organizmu. Cilj je, da dodamo eno ali več novih lastnosti, ki jih v opazovanem organizmu še ni ali pa da se drugače izrazi. Primeri gensko spremenjenih organizmov so rastline z odpornostjo na nekatere žuželke in druge škodljivce, rastline, ki lahko prenašajo herbicide, in pridelki s spremenjeno vsebnostjo olja. Geni so majhni segmenti v DNK in vsak gen ima navodila za to, kako izdelati eno samo beljakovino.</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2018-10-10 10:17:03 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291152763</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Robert Hooke (Anže Dobnik)</title>
         <author>anze_dobnik</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291152972</link>
         <description><![CDATA[<div>Rodil se je 18.junija 1635 umrl pa 3 marca 1703 (67let)<br>Bil je angleški fizik in znanstvenik<br>Poznamo ga po Hookovem zakonu mikroskopije,uporaba termima,celica<br>Z mikroskopom je prvi opazoval biološke vzorce ukvarjal se je z podrobnim opaznovanjem z mikroskopom in delal poskuse z svetlobo.Hooke je 1665 objavil knjigo z naslovom Mikrografija ki je vsebovala stalna opazovanja z mikroskopok in dalnogledom. Prvi je opazoval rastlinske celice Hooke je pa tudi kritiziral dve optični razpravi ki ju je Newton predložil družbi. Ne naklonjenost fizikov je trajala do hookove smrti.</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/311753696/8d40fe21ed2cedffb951b4c154668bf0/IMG_20181010_122102.jpg" />
         <pubDate>2018-10-10 10:17:53 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291152972</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Eva</title>
         <author>saska_knezova</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291153001</link>
         <description><![CDATA[<div><br>Ernst Haeckel<br> <br>- bil je nemški biolog, filozof, umetnik, po poklicu pa je bil doktor medicine. Po končanem študiju ga je začela zanimati zoologija.<br>- rodil se je 16.2.1834, umrl pa 9.8.1919<br>- postal zagovornik evolucije, čeprav se z naravnim izborom kot mehanizmom evolucije ni strinjal<br>- postal profesor primerjalne anatomije<br>- poimenoval stevilne biološke pojme (taksonomsko kategorijo deblo, filogenijo, ekologijo)<figure class="attachment attachment--preview" data-trix-attachment="{&quot;contentType&quot;:&quot;image&quot;,&quot;height&quot;:853,&quot;url&quot;:null,&quot;width&quot;:640}" data-trix-content-type="image"><img src="null" width="640" height="853"><figcaption class="attachment__caption"></figcaption></figure></div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2018-10-10 10:18:00 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291153001</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Wilheln Ludwig Johannsen </title>
         <author>mia_kajzer</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291153510</link>
         <description><![CDATA[<div> (Mia Kajzer) <br><br>Wilhelm Ludwig Johannsen je danski botanik in genetika, ki se je rodil 3. februarja 1857, Kobenhavn in umrl 11. novembra 1927, Kobenhavn. <br>Svoje življenje je posvetil raziskavam v genetiki, ukvarjal pa se je tudi s statističnimi in motematični analizami pridobljenih podatkov. Bil je prvi, ki je uporabil pojem gen. <br><br> </div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/320201225/9df793d8fd10fb7be0d1ec27bacc9c34/image_a9230f68_3804_41a6_a32d_b6421b5fc1f1.jpg" />
         <pubDate>2018-10-10 10:19:37 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291153510</guid>
      </item>
      <item>
         <title></title>
         <author>spelca_korat</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291153763</link>
         <description><![CDATA[<div>Arthur Tansley (Špela Korat) <br><br></div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2018-10-10 10:20:29 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291153763</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Tjaša Krajnc</title>
         <author>tjasa_krajnc_22</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291154711</link>
         <description><![CDATA[<div>Max Knoll</div><div>rodil se je 17.julija 1897- 6.novembra 1969</div><div>v Wiesbaden, po poklicu je bil električni inžinir. Leta 1927 je postal glavni vodja raziskave skupaj s Ernstom Ruska. Sodeloval je v veliko raziskavah. Leta 1966 se je upokojil.</div><div>Ernst Ruska </div><div>rodil se je 25.decembra 1906-27.maja 1988 v Berlinu. Po poklicu je bil nemški fizik. Leta 1986 je dobil Nobelovo nagrado na področju fizike. Najbolj znan je po tem, da je ustvaril elektronski mikroskop skupaj s Maxom Knollom.</div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/320203334/e1e13371704d1128d0664a46bf7c99ea/media.jpeg" />
         <pubDate>2018-10-10 10:23:53 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291154711</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Baron Žiga Zois (Manjola Kryeziu)</title>
         <author>manjola_kryeziu222</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291154967</link>
         <description><![CDATA[<div>Rodil se je 23.november 1747 Trst. Umrl<br>je 10. november 1819 Ljubljana.Žiga Zois se je najprej šolal zasebna nato pa je odpotoval v Italijo in tam ostal dve leti, da bi si dopolnil izobrazbo. Je slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mineralog.<br><br></div>]]></description>
         <enclosure url="https://padlet-uploads.storage.googleapis.com/320202367/dd2430777e91e2831767dd69f13e68c3/Screenshot_2018_10_10_12_22_43.png" />
         <pubDate>2018-10-10 10:24:54 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291154967</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Biotehnologija ( Jasmina )</title>
         <author>jasmina_go_pro</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291155625</link>
         <description><![CDATA[<div>Je veda ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije. Uporablja žive organizme specifično celice in njihova dela v industrijske namene, v kmetijstvu, medicini, veterini in varovanju okolja.<br><br>Izraz biotehnologija je prvi uporabil madžarski znanstvenik Karl Ereky.<br><br>Uporablja se v biofarmacevtiki, genskim testiranju, forenziki, transgeno spreminjanje...</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2018-10-10 10:27:29 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291155625</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Jean Baptiste de Lamarck(Ivana Plešivčnik)</title>
         <author>ivana_plesivcnik</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291159362</link>
         <description><![CDATA[<div>Rojstvo: 1. avgust 1744 - Francija<br>Smrt: 18. december 1829 - Francija<br>Bil je biolog, kemik, akademik, meterolog, francoski vojak,...<br>Svojo katiero je začel v francoski vojski, kot je bil običaj v njegovi družini Lamarck. Ko so ga odpustili iz vojske zaradi zdravstvenih težav je šel šudirati medicino, a je študij hitro opustil in se je posvetil biologiji.<br><br><br></div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2018-10-10 10:38:05 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/291159362</guid>
      </item>
      <item>
         <title>Jan Bapist Van Helmont</title>
         <author>manta_hukolli</author>
         <link>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/292674531</link>
         <description><![CDATA[<div><strong> (1577–1644)</strong>, flamski zdravnik in kemik je verjel, da v nekaterih stvareh obstaja »življenjska sila«, iz katere se nato razvijejo živa bitja. Na podlagi te ideje je izvedel poskus. V posodo je dal žito in umazane obleke, saj naj bi te vsebovale veliko življenjske sile. Posode ni pokril in tako so se v odprti posodi čez 21 dni pojavile miši. Njegov poskus je bil napačno zastavljen in ne bi deloval, če bi bila posoda zaprta, a Van Helmont je svoja opažanja zapisal in objavil misleč, da je odkril »recept« za pripravo miši.</div>]]></description>
         <enclosure url="" />
         <pubDate>2018-10-15 06:45:16 UTC</pubDate>
         <guid>https://padlet.com/simona_hudrap/mona/wish/292674531</guid>
      </item>
   </channel>
</rss>
